Evropska komisija je poslala pripombe k slovenskemu strateškemu načrtu skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027, ki ga je vlada po dolgotrajnih usklajevanjih s predstavniki kmetijskih organizacij poslala v Bruselj konec decembra lansko leto. V odzivu so med drugim zapisali, da komisija pozdravlja prizadevanja slovenskih oblasti za krepitev agroživilskih dobavnih verig in participacije proizvajalcev v shemah kakovosti. Hkrati pa poudarjajo, da bi moral biti načrt bolj ambiciozen glede okoljskih vprašanj, prav tako menijo, da bi moral bolje nasloviti vprašanja znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na ruralnih območjih. Komisija sicer meni, da načrt izkazuje potencial za učinkovit prispevek k splošnemu cilju vzpostavitve pametnega, odpornega in diverzificiranega agroživilskega sektorja, ki bo zagotavljal dolgoročno prehransko varnost. A po drugi strani načrt po mnenju komisije ne izkazuje potenciala za prispevek k reševanju podnebnih vprašanj v skladu s cilji Evropske unije na tem področju.
Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da se je minister Jože Podgoršek že prejšnji teden sestal z delovno skupino za pripravo strateškega načrta in vse deležnike pozval k iskanju rešitev, saj mora Slovenija v treh tednih komisiji poslati obrazložitve in pojasnila. Pri tem še izpostavljajo, da bo presoja strateških načrtov držav članic potekala tudi v luči novih razmer v verigi preskrbe s hrano, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini: "Države članice bodo lahko vnesle v strateške načrte nekatere spremembe, če bodo z njimi zmanjševale odvisnost od fosilnih goriv oziroma povečevale samooskrbo z beljakovinskimi komponentami, oljnicami ..."
Dogovor po mukotrpnih pogajanjih
Pogajanja ob pripravi strateškega načrta skupne kmetijske politike so v Sloveniji spremljale ostre zahteve kmetov po več razvojnega denarja za posodobitev kmetij. Če z zahtevami ne bi uspeli, so napovedali tudi vseslovenski kmečki protest, za njegovo organizacijo pa so že vzpostavili protestni odbor pri KGZS. Na koncu so si kmetje po dveh sestankih s Podgorškom in predsednikom vlade Janezom Janšo izborili dodatnih 310 milijonov evrov za razvoj kmetij. Strateški načrt sicer zajema dva stebra. Prvega predstavljajo neposredna plačila iz evropskih sredstev in znaša skupno 688 milijonov evrov. Iz drugega stebra pa bodo financirani programi razvoja podeželja, za kar bo namenjenih skupno 1,09 milijarde evrov, Slovenija pa bo vanj prispevala 540 milijonov evrov.
Nove okoliščine porivajo samooskrbo v ospredje
"Imam občutek, da na presojo evropskih uradnikov, ki so načrt začeli pregledovati pred vojno v Ukrajini, nove okoliščine niso popolnoma nič vplivale," pravi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. V mislih ima predvsem zahteve glede prehoda na trajnostno in ekološko kmetijstvo. "Strinjamo se, da mora tudi to biti del načrta, a sem prepričan, da ima Slovenija že danes eno najbolj trajnostnih kmetijstev v Evropski uniji. Hkrati imamo samo 800 kvadratnih metrov ornih površin na prebivalca, zato bi morali ocenjevati vsako državo članico posebej glede na njene resurse. Tako je tudi na področju zmanjševanja fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in antibiotikov v pridelavi hrane. Mi smo na teh področjih že na repu, in če bomo še bolj zmanjšali porabo, si bomo samooskrbo še poslabšali." Ravno samooskrba je po mnenju Žvegliča področje, ki bi mu morali dati večji poudarek v spremenjenih okoliščinah v Evropi. "Tudi na političnem področju je Evropa na razpotju glede na napovedane sankcije proti Madžarski in Poljski, ne vemo, kaj bodo prinesle volitve v Franciji. Zato je vprašanje, ali bo Evropska unija v prihodnje delovala na enak način kot doslej. Iz istega razloga je vprašljivo omejevanje določenih držav, ki bi jih s tem porinili v odvisnost od drugih držav, hkrati pa ni nobenega zagotovila, da bo v prihodnosti še naprej v enaki meri veljal prost pretok blaga in storitev. To je nepošteno predvsem do manjših držav, ki imajo malo orne zemlje." Tudi o kritikah, ki se nanašajo na govedorejo kot pomembno povzročiteljico toplogrednih plinov, Žveglič meni, da gre za pavšalne ocene, ki ne morejo biti podane po enakih kriterijih za vse države članice. "V Sloveniji imamo samo 99 večjih kmetij, ki imajo več kot 100 hektarjev zemlje. Obtežba naših kmetij z živalmi je 0,9, kar je zelo nizka vrednost. Naše kmetije so tudi izredno občutljive za pomanjkanje mineralnih gnojil."
Slovenski načrt po mnenju komisije ne izkazuje potenciala za prispevek k reševanju podnebnih vprašanj
Zelena Slovenija brez prehranske varnosti?
Enako razmišlja tudi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan in prav tako poudarja, da so bile v Evropi povsem druge okoliščine, ko je komisija začela ocenjevati slovenski strateški načrt: "Medtem se je spremenilo stanje na trgu, prav tako politično stanje v evropskih državah, ki vpliva na njihovo kmetijsko politiko. Prišlo je do velikih podražitev, nihče ne ve, kaj se bo v prihodnosti dogajalo na evropskem trgu, saj imata Ukrajina in Rusija, ki sta v vojni, velik vpliv na trgu pšenice, koruze in sončničnega olja." Küčan meni, da bo treba v Evropi, če bo zdajšnje stanje trajalo dlje časa, spremeniti način razmišljanja tudi glede kmetijskih strateških načrtov. "Na evropski trg bodo silile bogate azijske države, ki so doslej dobivale blago na teh dveh trgih, zdaj pa bodo svoje priložnosti iskale tudi drugje v Evropi. A v Evropi žal še vedno razmišljamo preveč ekološko in zeleno, temu sicer ne nasprotujemo, a v teh okoliščinah je to zelo čudna politika. Zaradi tega bomo lahko do leta 2030 postali neto uvozniki hrane, imeli bomo zeleno okolje, a nobene prehranske varnosti."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
