Borzni trgi so potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v sredo, 2. aprila, razglasil uvedbo vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, strmoglavili. "Carine vključujejo 10-odstotne carine na večino uvoza iz vsega sveta, obenem pa je Trump razglasil tudi višje carinske stopnje za približno 60 držav, ki jih je označil za najhujše 'kršiteljice' trgovinskih odnosov z ZDA," spominja mag. Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb v družbi za upravljanje Sava Infond. "Nove carinske stopnje so začele veljati v soboto, 5. aprila, kar bo povprečno tarifno stopnjo v ZDA dvignilo z 2,4 odstotka na kar 25,5 odstotka. Ostri padci cen delnic, surovin in donosov obveznic v zadnjih dneh nakazujejo, da naraščajoča carinska kriza resno moti svetovne dobavne verige, zmanjšuje korporativne dobičke in povečuje tveganje recesije," pravi Barbara Gačnik in dodaja, da je zaradi višjih carinskih stopenj verjetna tehnična recesija, torej kratek padec BDP v obdobju enega ali dveh četrtletij. "Takšna recesija ne bi bila posledica neravnovesij v finančnem sistemu ali napetosti v bilancah stanja, temveč dohodkovnega, političnega ali cenovnega šoka," pravi in spomni, da so se v zgodovini tehnične recesije zgodile v letih 2011 (evrska kriza), 2015 (naftni šok) in 2022 (dvigi obrestnih mer s strani Fed), med katerimi je ameriški borzni indeks S&P 500 padel za med 15 in 20 odstotki.
"Razmere se lahko sicer še poslabšajo, odvisno o tega, kako se bodo na napovedane višje carinske stopnje odzvale targetirane države, predvsem Kitajska in EU, zato nevarnost nadaljnje eskalacije ostaja visoka. Globalni trgi so pretekli teden zaključili več kot 18 odstotkov nižje, merjeno v evrih. Padec delnic je izrazito čustven, kar bi lahko nakazovalo, da se bližamo dnu in tako bi lahko trenutni pretres postal nova priložnost za nakup," meni sogovornica.
Dodaja: "Zelo pozitivna za trge bi bila tudi reakcija ameriške centralne banke Fed, ki je trenutno zelo zadržana, saj jo skrbi, da bi carine sprožile rast inflacije. Negativni vpliv tarif na realno rast BDP presega njihov inflacijski učinek. Fed bi z dodatnimi znižanji obrestnih mer v letu 2025 lahko ublažil učinke trgovinske vojne. V začetku leta smo pričakovali dve znižanji obrestnih mer, pričakovanja so se sedaj premaknila na pet nižanj po 0,25 %, kar bi pozitivno vplivalo na delniške trge."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
