Damijan Toplak
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je inflacija septembra na letni ravni zvišala na 7,5 odstotka ali za 1,3-odstotne točke glede na mesec prej. Na mesečni ravni pa se je zvišala za 0,2 odstotne točke, na 0,3 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, k mesečni pa višje cene električne energije, je objavil državni statistični urad. Cene storitev so se ta mesec medletno v povprečju zvišale za 8,4 odstotka, cene blaga za 7,0 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 odstotka, poltrajno blago za 5,5 odstotka in trajno blago za 1,0 odstotka.
Dražja hrana, pijače, elektrika...
Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač - skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 odstotka in k rasti cen življenjskih potrebščin dodala 0,9 odstotne točke. Za 7,8 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura so prispevale 0,8 odstotne točke, za 10,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo 0,6 odstotne točke, za 9,2 odstotka dražje podražitve v restavracijah in hotelih prav tako 0,6 odstotka. Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 odstotka nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 odstotka, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.
K mesečni inflaciji je medtem največ, 0,4 odstotne točke, prispevala za 10 odstotkov dražja električna energija, za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še za 5,5 odstotka višje cene oblačil in obutve, za 0,2 odstotne točke pa za 3,7 odstotka dražje gostinske storitve. Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke, saj so se tekoča goriva podražila za pet odstotkov, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so dodale višje cene sadja, ki so porasle za 4,9 odstotka, ter vse preostale podražitve v septembru. Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili za 14,2 odstotka cenejši počitniški paketi, po 0,1 odstotne točke so jo znižale še za 5,4 odstotka nižje cene nastanitvenih storitev in za 2,6 odstotka nižje cene drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili.
Višja inflacija le na Hrvaškem in Slovaškem
Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra beležilo 4,3-odstotno inflacijo, potem ko je bila ta mesec prej pri 5,2 odstotka. Stopnja inflacije v evrskem območju je dosegla najnižjo raven po oktobru 2021. Slovenija je bila medtem septembra precej nad povprečjem skupne valute. Slovenska inflacija je bila septembra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna. Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, septembra beležili le Slovaška (8,9 odstotka) in Hrvaška (7,3 odstotka). Nemčija je septembra beležila 4,3-odstotno inflacijo, Francija 5,6-odstotno, Italija 5,7-odstotno, Avstrija 5,8-odstotno inflacijo. Inflacija v 20 članicah območja evra je s 4,3 odstotka sicer še vedno precej nad ciljanima dvema odstotkoma s strani ECB. Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu vendarle prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzela že nad 10 odstotkov. ECB za letos napoveduje 5,6-odstotno povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2-odstotno, za leto 2025 pa 2,1-odstotno.
