Vzajemni skladi kot gradnik finančno varne prihodnosti

Spoznanje, da nam obvezna ali osnovna pokojnina ne bo zadoščala za finančno lagodno starost po upokojitvi, za marsikoga pride pozno. Če finančnih prihrankov ni, do upokojitve pa je recimo zgolj še 15 let, je skrajni čas za osebni finančni načrt. Ta naj obvezno vključuje tudi naložbeno komponento. In vzajemni skladi so odlična izbira, s katerimi lahko tudi v 15 letih pred upokojitvijo privarčujemo tisto, kar smo morebiti zamudili v mlajših letih.  

Kar takoj velja razčistiti, da je varčevanje v naložbah oz. vzajemnih skladih tek na dolge proge. Odmislimo hitre donose, zato o ciljih razmišljajmo predvsem na srednji in dolgi rok. V grobem so srednjeročni cilji tisti, katerih realizacijo načrtujemo v obdobju 4 do 6 let, dolgoročni pa tisti, ki so od danes oddaljeni več kot 7 let. Srednjeročni cilji so lahko denimo menjava avtomobila, nakup sušilnega stroja, novejšega gorskega kolesa ali prenova otroške sobe. Za srednjeročne cilje je dobro imeti denar nekje na varnem in dostopnem mestu, lahko je to denimo varčevalni račun pri banki ali obvezniški vzajemni sklad. Gre za nekakšen varnostni varčevalni sklad ali likvidnostno vrečo, do katerega lahko relativno hitro dostopamo. 

Poskrbite za svoje oddaljene cilje 

Dolgoročni cilji so na drugi strani tisti, za katere varčujemo dlje časa, npr. za varčevanje za čas po naši upokojitvi, varčevanje za otroke in njihove potrebe po študiju v tujini, osamosvajanju, nakup nepremičnine čez več let, plemenitenje podedovanih sredstev, ki jih ne bomo potrebovali dlje časa ipd. Pri dolgoročnem varčevanju se lahko posamezniki že odločamo za varčevanje v delnicah, obveznicah, zlatu, nepremičninah, vzajemnih skladih. Gre za tako imenovano naložbeno vrečo denarja. Kam oziroma v kakšnimi deleži naložiti sredstva, je odvisno predvsem od naših osebnih okoliščin, izkušenj in nenazadnje našega karakterja, pri zagotavljanju vseh relevantnih informacij in možnosti ter upravljanju osebnih financ pa nam lahko močno pomaga naložbeni svetovalec ali z informacijami dobro opremljen bančnik.  

Zakaj prav varčevanje v vzajemnih skladih? 

Slovenci smo sicer po deležu vlaganja v vzajemne sklade na repu držav članic Evropske unije, dobra novica pa je, da vedno več Slovencev prepozna prednosti tovrstnega varčevanja in se odloča za to naložbo.  

Velja se zavedati, da gre v primeru naložbe v vzajemni sklad za dolgoročno obliko varčevanja, ki je bistveno manj tvegana od naključne izbire posameznih delnic ali nakupa žetonov kriptovalut. Vlaganje v vzajemnih skladih vlagateljem ponuja številne prednosti: 

• učinkovito zmanjšanje tržnega tveganja z razpršitvijo naložb: v vsakem podskladu so različni vrednostni papirji v skladu z naložbeno politiko posameznega podsklada; 
• profesionalno upravljanje premoženja: premoženje upravljajo izkušeni upravitelji, ki imajo zaledje v borznih analitikih; 
• enostavnost varčevanja: vlagatelj za pristop ne potrebuje finančnega predznanja in časa; 
• visoko likvidnost naložbe: po podani zahtevi za izplačilo vlagatelj prejme izplačana denarna sredstva na svoj osebni račun najkasneje v šestih delovnih dneh; 
• davčne prednosti: prenosi med podskladi znotraj krovnega sklada NLB Skladi niso obdavčeni (t. i. odlog ugotavljanja davčne obveznosti), davčna obveznost nastopi šele po izplačilu iz krovnega sklada; 
• prilagodljivost varčevanja: vlagatelj lahko poljubno vplačuje večja enkratna vplačila ali periodično vplačuje manjše zneske (od 40 EUR naprej). 

Kaj mora vlagatelj vedeti, preden se odloči za varčevanje v vzajemnih skladih? 

Vzajemni skladi so resda bolj tvegana naložba od depozita, saj vrednosti enote premoženja podskladov dnevno nihajo in lahko zlasti pri kratkoročnem varčevanju beležijo negativno donosnost. A tudi zato velja, da je treba na varčevanje v vzajemnih skladih gledati kot na dolgoročno naložbo, ob tem pa se ne pustiti vznemiriti zaradi dnevnih nihanj tečajev. Na dolgi rok vrednost enot premoženja vzajemnih skladov raste, ta trend potrjuje zgodovina. Tveganje pa lahko varčevalci še dodatno zmanjšamo z izbiro za naš profil ustreznega in dobro razpršenega vzajemnega sklada ter z dolgoročnostjo varčevanja. 

To je tržno sporočilo. Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, info@nlbskladi.si, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja in oglaševanja krovnega sklada NLB Skladi poleg družbe NLB Skladi izvaja po pooblastilu tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi, ki so vlagateljem v slovenskem jeziku brezplačno dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Tivolski cesti 48 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih (poslovalnice NLB d.d.) med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Popolne informacije o tveganjih so navedene v Prospektu krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumentih s ključnimi informacijami za posamezne podsklade krovnega sklada NLB Skladi. Krovni sklad NLB Skladi je odprt tudi za male vlagatelje. Z vplačilom v krovni sklad NLB Skladi vlagatelj pridobi enote premoženja podsklada in ni neposredni imetnik izdajateljev vrednostnih papirjev, ki sestavljajo podsklad. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.