Damir Skomina je po skoraj tridesetih letih sodniške kariere odvrgel piščalko. Primorec se je uveljavil kot najuspešnejši mednarodni sodnik iz Slovenije. Njegova pot je bila ves čas v vzponu in med drugim je postal prvi slovenski sodnik z udeležbo na evropskem in svetovnem prvenstvu. Pod okriljem Uefe je sodil tudi v finalih lige prvakov, evropske lige in superpokala. Mednarodni inštitut za zgodovino in statistiko ga je pred dvema letoma razglasil za najboljšega nogometnega sodnika na svetu. V karieri je sodil na več kot tisoč tekmah, ki so zaznamovale njegovo življenje. Skomina ostaja zaprisežen nogometu in prevzema tretjeligaša iz Izole, s katerim želi na pota stare slave. Tako je odgovarjal na novinarska vprašanja na tiskovni konferenci.
O slovesu od sojenja: "Kljub želji in trudu, da bi nadaljeval sodniško kariero, je poškodba kolena prehuda, da bi vztrajal, saj me čaka nova operacija. V sojenje sem vstopil s šestnajstimi leti, ker mi je bilo v mladosti rečeno, da se zaradi zdravja ne smem ukvarjati z nogometom. V zadnjih mesecih sem potreboval čas, da sem predelal in prebolel dejstvo, da se poslavljam."
"Ljudje sprejmejo napake igralcev, ko pa jo naredi sodnik, je to škandal"
O sodniškem debiju leta 1993 na tekmi primorske lige Korte - Rakek: "Bil sem pomočnik in trdno sem bil prepričan, da bo to moja zadnja tekma. Ker sem imel dolge lase, so me na tribuni žalili in poniževali. Po naravi sem vztrajen in spoznal sem, da imam smisel za sojenje."
O sojenju na najvišji ravni: "Zelo sem hvaležen za vse, kar sem doživel. Bil sem del največjega odra in se moral ogromno stvarem odreči, da sem ohranjal svoj status. Perfekcionizem vodi do presežka, ob čemer moraš uživati in se znati sprostiti. Moja prednost je bila, da sem postal sodnik v najstniških letih, in očitno mi je bilo dano, da sem znal zgraditi avtoriteto na igrišču. Delovati z največjimi zvezdniki, ki imajo svoje ege, je zelo težko, saj je treba sprejemati odločitve pod velikih pritiskom v manj kot sekundi. Sodnik je servis za igralce in zagotavlja, da vse poteka po pravilih. Ko je na stadionu smrtna tišina, je to največji aplavz za sodnika. V nogometu je tako, da ljudje sprejmejo napake igralcev, ko pa jo naredi sodnik, je to škandal."
O prihodnjih izzivih: "Kandidiram za predsednika NK Izola. Zanima me ustvarjanje projekta, ki bo dolgotrajen. Želimo delovati z mladimi in vzpostaviti nogometno akademijo. Zaprli se bomo in garali. Ne želim veliko obljubljati, saj obljube ustvarjajo dolgove. Deloval sem v okolju, kjer je higiena zelo pomembna, kar želim prenesti na klub. Ključni bodo odnosi, medsebojno spoštovanje in visoka raven komunikacije."