Ko je tekme še spremljal kot navijač in član mlajših selekcij Mure, je bil Kai Cipot največkrat na severni tribuni, ob Black Gringosih. Če le ni pobiral žog, kot takrat, ko je za Muro v drugem obdobju brcal njegov oče Fabian Cipot. V tej sezoni je 20-letni napadalec postal standardni član prve enajsterice Anteja Šimundže, na 30 tekmah prve lige je dosegel tri gole. Pravi, da lahko še zelo napreduje. Srečali smo se na Fazaneriji, nam je pa zaupal, da je bil pred dnevi s prijatelji in punco na Pohorju, pri Koči Luka, ki jo vodi Prekmurec. Na vprašanje, če si je ogledoval teren za zaključek prvenstva - v zadnjem krogu se bo Mura v Ljudskem vrtu pomerila z Mariborom -, je odgovoril, da muraši zdaj razmišljajo le o tekmi v Kidričevem.
Prvi spomini na Muro, na Fazanerijo?
"Prve treninge sem opravil na Grbavici. Takrat sem treniral z veliko starejšimi fanti, včasih sem se med njihovimi treningi igral v pesku. Vem, da je takrat za Muro igrali Feri Cifer, ostalih nogometašev se ne spomnim."
Ko je v črno-belem znova igral tudi vaš oče, pa ste že vedeli, za kaj gre.
"Ja, prvega obdobja, ko je igral za Muro, se ne spomnim, ker me še ni bilo. (smeh) Se pa spomnim tistega drugega. Takrat sem na tekmah pobiral žoge. Vse tekme sem si ogledal - če ne ob igrišču, pa na tribuni."
V začetku prejšnje sezone, junija 2019, ste pri 18 letih debitirali za člansko ekipo matičnega kluba.
"To je bilo na tekmi s Celjem v prvem krogu sezone. Zgodilo se mi je nekaj najlepšega. V svojem domačem okolju sem dobil priložnost. Na Fazaneriji sem že vse življenje. Tega trenutka sem se res razveselil. Od takrat poskušam vsako priložnost izkoristiti, saj vidim, da si za trdo delo nagrajen. Tudi doma so bili veseli, ko sem zaigral za člansko ekipo Mure."
Spomnimo se minulega vikenda, ko ste imeli možnost, da se pred derbijem Maribora in Olimpije na vrhu lestvice izenačite z Ljubljančani. Kaj se je zgodilo na tekmi z Bravom?
"Proti Bravu smo dobro igrali, tekmo smo začeli, kot smo se dogovorili. Vse je bilo v redu do moje napake v drugem polčasu. Izkoristil bom priložnost, da še enkrat prevzamem odgovornost za to dejanje. Ljubljančani so nato iz penala zadeli in dobili priložnost, da se priključijo. Imeli so aktiven rezultat. Nato jim je uspelo iz kota še izenačiti. Po nepotrebnem smo prejeli oba gola in res je škoda dveh točk, ki smo jih izgubili."
Kaj so vam po tekmi dejali soigralci, kaj je rekel trener Ante Šimundža?
"Normalno, da so bile v garderobi glave vroče, a na koncu se moraš sprijazniti z rezultatom. Starejši soigralci so mi dali nekaj nasvetov. Pomirili so me, da tako v športu pač je in da moram dvigniti glavo in iti naprej. Kaj vse pa se je dogajalo v slačilnici, pa naj tam tudi ostane."
Šimundža pri Muri daje priložnost mladim nogometašem. Kaj vam in ostalim mladim nogometašem pomeni zaupanje trenerja?
"Ko mladi nogometaši vidimo, da lahko dobimo priložnost, če dobro delamo, je to za nas dodatna motivacija. Nogometaši iz Murine nogometne šole pogosto dobimo priložnost in vredno se je boriti za mesto v ekipi. Prvič sem bil s člansko ekipo, ko sem bil prvo leto pri mladincih. Takrat sem bil z njimi na pripravah v Avstriji. Tam sem se spoznal s trenerjem. Ko si novinec, ti trenerski štab in soigralci veliko pomagajo, svetujejo ti na vsakem koraku. Izpostavil bom primer, ki se mi je zdel zelo pomemben v prehodu iz mladinskega v članski nogomet. Kot mladinec nimaš močne podaje, zato te že takoj na začetku opozorijo, da žoge ne potiskaš, ampak jo močno udariš. To so osnove, a v tem prehodu so zelo pomembne. Na začetku na mladega igralca nihče ne daje pritiska, zato je pomembno ostati miren in čim več odnesti s treninga. Kar povedo trenerji in soigralci, je najpomembneje, od njih se lahko veliko naučiš."
Kateri soigralci so tisti, od katerih se največ naučite, ki vam največkrat svetujejo?
"Veliko jih je. Z Amadejem Marošo se veliko pogovarjava o situacijah na igrišču, oba sva napadalca. Veliko povedo tudi starejši igralci, recimo Nino Kouter, Žiga Kous in Matic Maruško. Tudi Jure Travner, ki je prišel zadnjo sezono, ima veliko izkušenj. Z njim zadnje čase veliko govorim. Svetuje mi recimo, kako je naj kot napadalec otežim delo branilcem. Prišel je v klub, da bi nam pomagal. Na treningih je zelo tekmovalen in profesionalen. Čeprav ni zelo visok, se postavi zelo trdno, česar kot mlad nogometaš nisi navajen, in od njega se res lahko marsikaj naučim."
"Ati mi iskreno pove, kaj misli, kje sem zafrknil kakšno stvar"
Se o tekmah pogovarjate tudi z očetom?
"Po tekmah se vedno slišiva, tudi med tednom. Pred tekmo mi da kakšen nasvet, po tekmi pa napraviva krajšo analizo. Pove mi, kaj bi lahko v kateri situaciji spremenil. Ati mi iskreno pove, kaj misli, kje sem zafrknil kakšno stvar. Jaz pa mu povem, kaj sem jaz mislil."
Je on vaš največji kritik?
"Ne, najbolj se zbadam z bratom. Vedno me vpraša, zakaj sem nekaj naredil tako in mi reče, kako bi bilo prav. Pa tudi jaz njemu povem. Ati je pozitivno, konstruktivno kritičen, ne primitivno." (smeh)
Vaš oče je med kariero menjal pozicijo na igrišču. Bi se tudi vi znašli na katerem drugem položaju?
"Če bi se trener tako odločil, bi. Ni mi tuje igrati na drugih mestih. Kot mlajši nogometaš sem bil dolga leta branilec, šele ob koncu kadetskih let sem začel igrati v napadu, pred tem sem bil tudi zvezni igralec. Tudi sedaj na treningih kdaj pomagam na mestu štoperja, ni mi problem."
Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami v tej sezoni? Kaj lahko še izboljšate?
"Nisem ravno zadovoljen s predstavami, ker vem, da sem lahko boljši. Vseskozi skušam popravljati napake. To je moja prva prava članska sezona in se moram po pravici povedano še navaditi na vse skupaj. Na nekaterih tekmah odigram v redu, potem pa se vmes dogajajo tudi stvari, ki se ne bi smele, ko ne grem v kakšen šprint. Pri sebi moram nekatere stvari še razčistiti, tudi pri prekinitvah moram biti boljši. Mlad nogometaš mirnost dobi z izkušnjami, te pa prinašajo odigrane tekme. Od teh največ odnesem."
Omenili ste brata. Tudi 18-letni Tio je to sezono del prve ekipe. Bojda ne gojita le nogometnega rivalstva.
"Na treningu, ko igrava drug proti drugemu, si določiva, da za nekaj igrava. S tem se podžigava, zato vsak daje maksimum. S tem tudi na treningu pridobivava na tekmovalnosti. Tudi ko igrava košarko na igrišču, sva tekmovalna. Včasih je treniral košarko, zato je vedno boljši, a ga jaz zafrkavam. Prerivava se, vse deluje zelo resno, zelo sva 'napaljena'."
Kdo je boljši v računalniških igrah?
"Trenutno igrava Call of Duty: Warzone, prej je veliko igral Fortnite. Pa tudi v igricah je boljši. Doma sploh ne pridem do playstationa, zraven ga lahko le gledam. Šele če sem pri punci, lahko skupaj igrava, a se tudi takrat zbadava, če kdo v igri umre ali naredi napako."
Med pripravami v Turčiji je odmeval pevski nastop Tia. Kako ste ga vi sprejeli in kakšen je bil vaš nastop pred dvema letoma?
"Eh, nisem ga mogel poslušati. (smeh) Vedel sem, da se lahko zgodi kaj takšnega, a nisem si mislil, da je lahko tako hudo. Sram me je bilo, haha. Jaz v Avstriji nisem kaj veliko pel, ker nisem vedel, kaj se dogaja, samo začel sem ploskati in je bila zgodba zaključena."
Celje, aktualni prvak, se bori za obstanek, v boju za naslov ste teoretično še štiri moštva. Zelo zanimivo ligo spremljamo.
"Liga se je čudno zapletla in se čudno tudi razpleta. Nisem si mislil, da bo Celje tako v ozadju. Da se bo Gorica borila za obstanek, sem pričakoval, a da bodo tako zadaj, si tudi nisem mislil. Kako bo na vrhu, bomo videli, res ne bi znal predvideti končnega razpleta."
Vi ste v borbi tudi za naslov, trener govori, da je tihi cilj Evropa. Kaj pričakujete od zadnjih treh tekem; vam ustreza, da bo zadnja tekma z Mariborom?
"Upam, da bo v zadnjem krogu še vse odprto in da nato v Ljudskem vrtu po dolgem času zmagamo. Radi bi bili čim višje. Že v naslednjem krogu, v Kidričevem, bo napeto in težko, tam je vedno tako. Igrišče je zahtevno, ambient je poseben, proti nam imajo poseben naboj. Moramo pa zmagati, če želimo biti visoko, a tudi oni bodo šli na zmago, saj se borijo za obstanek in so v dobri formi v tem delu prvenstva. Proti nikomur ne moreš kar vpisati treh točk. To smo lahko videli tudi proti Bravu, ko smo že vodili z 2:0, a smo zaradi moje naivne napake njim omogočili vrnitev. Verjamem pa, da so pri Olimpiji in Mariboru nervozni in čutijo pritisk, ker smo blizu - sploh pri Mariboru, ker bodo zadnjo tekmo igrali z nami."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
