(INTERVJU) Predsednik uprave HNK Rijeka Damir Mišković: Kek nam je pokvaril načrte

Popoldne je preživel v Mariboru. "Znam besedo obešalnik," se je nasmejal ob dregljaju, ali bi pogovor, glede na številne povezave njegovega kluba z deželo pod Alpami, že lahko tekel v slovenščini. Vseeno sva nadaljevala v njegovem jeziku. "Povezave so. Reka je blizu Slovenije. Klub je vedno imel kakšnega slovenskega igralca. V moji dobi smo začeli z Matjažem Kekom, ki se je izkazal kot vrhunski strokovnjak. Našli smo se, naredil je fantastično delo. Naš izbor Simona Rožmana je bil predviden že pred letom in pol ali dvema, saj je bila ideja, da bi Matjaž po angleškem vzoru postal menedžer ekipe, ki bi potreboval trenerja. Ne zaradi Rožmana, ampak zaradi situacije v klubu se takrat nismo dogovorili. Ko je Kek zaključil in je bil Rožman slučajno prost, smo se hitro našli," je nadaljeval Damir Mišković, predsednik uprave in s svojo družino večinski lastnik HNK Rijeka, ki je na sedež generalnega sponzorja kluba prinesel pokazat lovoriko, nagrado za zmago Rožmanovega moštva v finalu hrvaškega pokala.
Trener Rijeke je Slovenec, generalni sponzor je iz Slovenije … Kakšen je bil vpliv Matjaža Keka na te povezave?
"Če si to hočemo priznati ali ne, je bil njegov vpliv zagotovo velik. V Matjaževi dobi je Zavarovalnica Sava prišla do nas, postala prvi sponzor v mojem obdobju z logotipom na dresu. S tem smo tudi želeli dati priznanje Keku - če se spomnite, smo imeli pred leti za tekmo v pokalu dres v vijoličasti barvi Maribora, na njem pa je bil še morčić, naš lokalni suvenir. Z drobnimi gestami želimo dati priznanje ljudem, ki dolgo delajo z nami, so del nas. Rijeka ni tako velik klub, bolj delamo kot družina."
Verjetno ste se že navadili, da se ob pogovorih s Slovenci ne morete izogniti vprašanjem o Keku ...
"Ponosen sem, da se lahko pogovarjam o tako velikem trenerju, velikem človeku, ki je še danes moj veliki prijatelj. Vzpostavila sva skoraj družinski odnos."
Kako ste spremljali novice o njegovem odhodu v zagrebški Dinamo?
"Nikomur se ne mešam v življenje. Nisva govorila o tem, nisem mu želel nič sugerirati. Dinamo je velik klub, bil bi velik izziv zanj. On se je moral odločiti, ne jaz. Da je ostal selektor, je prekrasno za Slovenijo in zanj. Sem pa prepričan, da bi tudi v Dinamu naredil fantastično delo. Kot navijaču Rijeke mi je seveda všeč, da ni šel v Zagreb, saj bi bil Dinamo z njim veliko boljši."
Koronakriza je tudi nogomet odpeljala v nenavadne čase. Prejšnja sezona se je komaj končala, ko se je že začela nova. V kakšni formi je Rijeka?
"Kaj takega ni še nihče od nas doživel. Po dveh mesecih in pol premora nogometašem ni bilo lahko ponovno začeti trenirati in igrati. Zaključili smo prvenstvo na Hrvaškem. Pred korono smo bili videti fantastično, kar potrjuje, da imamo dobro ekipo in trenerja. Po njej smo začeli slabše. Nismo se takoj prilagodili, na nekaterih tekmah nismo zmagali. Vsaka ekipa vsako leto vsaj dvakrat zapade v krizo. To ni problem. Problem je, kako čim prej izstopiti iz krize. Vedno gledam na to, da damo mir igralcem in trenerjem, saj vemo, da imamo kvaliteto. Le vprašanje časa ter dela, dela in dela je, kdaj bomo prebrodili težke čase. Verjeli smo v to, kar je na koncu Rožman z ekipo pokazal. Premagati Osijek, Hajduk, Lokomotivo v finalu pokala … To ni tako lahko, kot nekateri mislijo. Hrvaška liga je danes na drugačni ravni, kot je bila pred nekaj leti. Trener, igralci in tudi uprava so pokazali karakter. Novinarji včasih mislite, da je treba takoj menjati trenerja, a pri meni ne gre ravno tako. Dokler vidim željo, voljo in žar v očeh, je pri meni varen."
Služba Simona Rožmana je torej varna?
"Zagotovo. Ne želim menjati trenerja. Razen če mu v očeh vidim, da je izgorel, se izpraznil. Če trener sam vidi, da ne gre več, se razidemo. Pri Rožmanu pa vidim ogromno žara, volje. Saj je šele leto dni pri nas, mora še ujeti Keka."
Je Rožman kot trener podoben Keku?
"Ima manj izkušenj, a ker mi ne menjamo trenerjev pogosto, jih bo z nami dobil. Biti trener Rijeke ni lahko. Pritisk je velik, prav tako pričakovanja navijačev, ki želijo, da se borimo za vrh, osvajamo lovorike. Zadovoljni smo, ponosni, da smo dokazali, da lahko sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo pripelje do velikih uspehov."
V zadnjih 15 letih se je le enkrat prekinila vladavina Dinama v hrvaškem nogometu, leta 2017, ko ste slavili na Reki. Se ta prestol še lahko zamaje?
"Dinamo je na drugi finančni, igralski in ne nazadnje tudi zgodovinski ravni kot Rijeka. Ekipo, ki je osvojila prvenstvo, smo gradili tri, štiri leta. Ko generacija pride v avtomatizem, da vsi vedo vse, se ti posreči takšno leto. Ne smemo pozabiti, da je bil Dinamo tudi takrat zelo močan, Rijeka pa je bila le dve točki pred njim. Bili smo močni, smo pa ekipo gradili dolgo. Za vse je potreben čas. Dinamo ima večjo finančno moč, lahko vzame boljše igralce, ima tudi odlično mladinsko šolo. Smo pa kljub temu vzeli prvenstvo, pokal, superpokal."
Kako ste se v klubu prilagodili na življenje, ki ga kroji koronavirus?
"V poslovanju so bile težke prilagoditve. Vsi v klubu smo sedli skupaj in našli skupni jezik. Zmanjšali smo del stroškov. V tistem času sem mislil, da ne dovolj, a na žalost več ni šlo. Korona ne bo pobegnila, dokler ne bomo našli zdravila. Klubi trpijo finančno škodo. Gledalcev je manj - Rijeka jih ima s 6000 imetniki sezonskih vstopnic sicer precej več kot manjši klubi -, manjši sponzorji pa tudi nekateri večji so se morali prilagoditi. Sami krpamo, kolikor moremo. Največji prihodki za Rijeko in večino hrvaških klubov, govorimo o 75 ali 80 odstotkih, so povezani s prodajo igralcev. Od tega smo odvisni. Pozimi tega ni bilo. Upamo pa, da bomo lahko z igrami, kakršne so fantje pokazali v zadnjem obdobju, na tak način zaključili proračun do februarja naslednjega leta. Ne verjamem, da se bo kaj spremenilo pri gledalcih, sponzorjih in drugih stvareh. Edino prodaja igralcev zagotavlja obstojnost. Seveda ne za astronomske cene, ampak realne. Tako se bomo že znašli, da najdemo zamenjave in igramo naprej."
V Sloveniji in tudi na Hrvaškem večina klubov še deluje v obliki društev, vi ste Rijeko spremenili v delniško družbo.
"Če sem iskren, ni lahko. Leta 2012 smo odkupili 70 odstotkov delnic, 30 odstotkov ima mesto Reka. Naš cilj je bil, da klub, ki je imel takrat veliko dolgov, stabiliziramo, ga vrnemo nekam na sredino lestvice. Želeli smo klub, ki ne bi bil prevelik. Pa je Kek vse pokvaril, Rijeki je preko Stuttgarta zagotovil evropsko ligo. (Smeh.) Apetiti so zrasli, še vedno pa menim, da šport ni privaten, tudi če je klub v zasebni lasti. Ne obnašam se, kot da je vse moje. Klub je od vseh nas. Pri nas trenira več kot 400 otrok, ki seveda niso moji. Z razvojem športa bo manj otrok na ulicah, manjši bo vpliv drog, alkohola, več bo zdravega življenja. Klube je treba podpirati, jim pomagati. Dobro je, če je klub prisoten v družbi, če je udeležen pri otvoritvah vrtcev in šol. Klub je na papirju res zaseben, a je od vseh nas, Rečanov, navijačev. Eden pa mora komandirati, ne more jih biti deset na čelu."
Se v naši regiji investicija v nogometni klub izplača, če jo ocenjujemo striktno poslovno?
"V nogometu služijo igralci in menedžerji. Lastniki pa … V osmih letih nisem videl niti ene dividende. (Smeh.) Moj cilj je bil, da dvignem Rijeko na višjo raven, da postane del vseh nas in da s pomočjo sponzorjev, drugih partnerjev in dobrim upravljanjem postane samovzdržna. Ne zanimajo me dividende. Če bo kaj viška, se bo vrnil v klub. Ne živim od tega, na to investicijo gledam skozi šport. Doslej mi je uspevalo. Do kdaj bo trajalo, pa bomo videli."
V Rijeko ste vstopili z italijanskim poslovnežem Gabrielejem Volpijem. V kakšnih odnosih sta po njegovem umiku iz lastništva kluba?
"Dolgo, 30 let, sem delal zanj. Zadnji dve leti je to sodelovanje prekinjeno, saj sem tudi zaradi zdravja moral zapustiti Afriko, kjer on posluje. Zdaj nima on nič z Rijeko niti jaz z njim. Nisem ga še vprašal, ali spremlja Rijeko. Verjetno jo."
Kaj bo hrvaški ligi prinesla nova pogodba za TV-pravice s švedsko agencijo Magine Pro? Po poročanju hrvaških medijev si bodo klubi po letu 2022, ko pogodba začne veljati, letno razdelili od sedem do devet milijonov evrov.
"Morda se bo to partnerstvo začelo že prej, zagotovo pa leta 2022. Morda so bili prihodki od TV-pravic pred petimi ali šestimi leti za naše razmere visoki, a danes so - mislim, da je v Sloveniji enako - mizerni. Verjamem, da so te lige vredne več, enostavno smo morali poskusiti na tržišču. Kot podpredsednik hrvaške nogometne zveze sem predlagal, da pripravimo uradni razpis. Ponudbe sedmih družb so pokazale, da je zanimanje. Izbrali smo najboljšega ponudnika, zdaj pa je na njem, da raven še dvigne, poskrbi, da bo na stadionih in na televizijskih ekranih vse videti še lepše, boljše. Hrvaški Telekom je naredil sijajen posel, v zadnjih desetih letih je veliko vložil v hrvaški nogomet. Sem pa prepričan, da bo z novim partnerjem še boljše. Številni niso verjeli, da je tak posel mogoč, a se je uresničil. Moj cilj je, da sčasoma pridemo vsaj na raven italijanske serie B. Nismo še tam, a bomo dobili več. Če so si prej klubi razdelili 1,5 milijona, si jih bodo zdaj mogoče deset. To je velika razlika, je pa še vedno prostor za napredek."
Ste se tudi osebno angažirali pri iskanju ponudnikov?
"Da. Bil sem predsednik komisije. Pazil sem, da je bilo vse transparentno in korektno. Zagotovo bo ta denar več pomenil klubom z manjšim budžetom od našega. A vsak napredek je dober, vsaka dodatna kuna in evro sta dobrodošla."
Je to pot, da klubi ne bi bili več odvisni od prodaje najboljših igralcev?
"Smo čisto na začetku poti. Niti do prvega križišča še nismo prišli, je pa to velik korak. Brez transferjev ne more delovati noben klub. Poglejte italijansko, nemško, špansko ligo. Vsak klub v vsakem prestopnem roku proda vsaj štiri igralce. Da bi na Hrvaškem lahko deloval vsaj na minimalni ravni, bi moral imeti vsak klub že v osnovi vsaj štiri milijone evrov letnega proračuna, nato pa to nadgrajevati. Ko pridemo do evropskega nivoja, se z močnejšimi po proračunu ne morejo primerjati ne Rijeka ne Maribor ne Olimpija. Do neke mere uspeva Dinamo, ki pa ima budžeta med 40 in 50 milijoni. Vsaka uvrstitev v ligo prvakov ali evropsko ligo je fantastičen uspeh."