(INTERVJU) Simon Rožman: Velik izziv vidim v tem, da se poskušamo približati uspehom Maribora s predhodnimi garniturami

Konec je ogrevanja, ognjeni krst je pred vrati. Nogometaši Maribora se bodo jutri v Kidričevem prvič predstavili z novim trenerjem na klopi. Je novi šef vijoličaste slačilnice že končal spoznavanje ekipe? "Ta proces ne bo nikoli končan, ker si vsi igralci želijo napredka. Ena stvar je individualen napredek, druga pa, da imamo jasno sliko, kakšni želimo biti kot ekipa. Zavedam se, da ne bo šlo čez noč, absolutno pa bom stal za tem, siten bom, da se bo ekipa prisilila priti do želenega modela igre. Spremljati nas mora tudi dober rezultat, saj smo NK Maribor, ki ima najvišje cilje," je pogovor za Večer začel Simon Rožman, novi trener nogometašev Maribora.

Takoj po prihodu ste začeli govoriti o novih pravilih. Kakšna so ta pravila? Kako jih nogometaši sprejemajo?

"Vsak trener ima svojo filozofijo. Moja je, da življenjski stil nogometaša, profesionalca na ravni, na kateri želimo biti, zahteva zelo strog režim, od spanja, prehranjevanja do higienskih navad, kjer imam predvsem v mislih skrb za preventivo telesa. Nogometaši so firme. Kolikor vložijo v svojo firmo, v telo in glavo, toliko iz nje dobijo. To je osnovno zavedanje. Ko to stoji, lahko zadeve začnemo prenašati na igrišče. Če ni osnovnih pravil, ki se tičejo zamujanja, obnašanja, skrbi za telo in tako naprej, se ne moremo pogovarjati o igrišču. Ko se disciplina iz zasebnega življenja prinese na igrišče, pa lahko začnemo določene stvari popravljati. To je bil moj osnovni namen. Želel sem, da se fantje odločijo, če želijo biti del nas. Rdeča nit tega meseca je bila, da smo fante dali v tim, vzporedno pa smo na igrišču skušali korigirati stvari, ki se tičejo individualne discipline, predvsem v obrambi. Kvaliteta je prisotna, tudi dobro tranzicijo imamo, dodali smo nekaj idej v kontinuiranem napadu, predvsem v prvi in drugi tretjini igrišča, kjer so bile pomanjkljivosti. To je naša zgodba, ki sovpada s filozofijo, ki na koncu lahko prinese rezultat."

Kako na ekipo vpliva to, da nekateri igralci še nimajo rešenega statusa za prihodnjo sezono?

"Vsi so se odločili, da so in. Takih stvari nisem videl, moram jih pohvaliti za prizadevnost, fokus in energijo. Kvaliteta izvedbe še ni na ravni, da bi lahko bili vsi skupaj srečni, smo pa lahko zadovoljni. Verjamem, da bo s tem odnosom, kvaliteto in delom ta barka do cilja priplula uspešno."

Kako pa je na ekipo in predvsem na Aljošo Matka vplivala sobotna prometna nesreča pri Črnomlju, v kateri je bil udeležen?

"Pretreslo nas je. V klubski izjavi je vse zajeto. Ena stvar je naša pretresenost ob poškodbah in morebitnih posledicah, zato smo z mislimi pri Aljoši in sopotnikih, ki jim res želimo uspešno okrevanje. Druga stvar pa se tiče področja, o katerem sem prej govoril, profesionalizma, osnovne higiene, zato je zame tako početje totalno nesprejemljivo. Klub, tudi zaradi zgodovine, daje ogromen poudarek tej plati, a smo zdaj dobili signal, da tega ni dovolj. Aljoša potrebuje dobro podporo, vrnil se je na trening, zdrav je, v naslednjih tednih mu bomo skušali pomagati. Te meje želim urediti."

Maribor je imel v tej sezoni na igrišču kar nekaj težav, redko se je predstavil v podobi, s katero bi bili navijači popolnoma zadovoljni. Diagnozo ste najbrž že postavili. Ste našli tudi zdravila?

"Velik izziv je, ko želiš ob koncu sezone iti po svoji poti. Ne smemo pa zanemariti rezultata, ki bo velika tehtnica za prihodnost kluba. Hitro se da rešiti disciplino v obrambi. Zelo jasno sliko imamo, kakšni želimo biti na vseh delih igrišča, kakšno osebno odgovornost prinašajo posamezna igralna mesta. Igralcem skušamo pomagati tako, da smo standardizirali nekatere stvari, da bi lahko na svojih pozicijah napredovali, predvsem pa smo jim dali jasno sliko, kaj se pričakuje na določenem igralnem mestu, kaj Evropa zahteva. Da bo kontinuiran napad, najtežja stvar v nogometu, takšen, kot si ga želim, pa bo še trajalo nekaj časa."

Ste kakšno informacijo poiskali tudi direktno pri vaših predhodnikih, Saši Gajserju, morda Mauru Camoranesiju?

"Z Maurom se nisva slišala, je pa bilo dovolj izčrpno poročilo Saše, ki smo ga želeli ohraniti v timu, a se je odločil drugače. Prehod informacij je bil transparenten, zelo sem mu hvaležen za vse. Tudi preko športnega direktorja, Aleša Mertlja in Mitje Piriha so prihajale informacije, je pa res, da si vsak trener želi s pomočjo vseh informacij ustvariti svojo sliko. V startu želim vsem igralcem dati čisto priložnost, odprto srce in vse obravnavati enako, da bi si lahko na podlagi videnega, treningov in tekem ustvaril končno sliko. Začetek je bil absolutno dober, smo pa fante spravili v zelo zahtevno situacijo. Maribor mora delovati tako, da je prisoten pozitiven stres, da fantje napredujejo iz dneva v dan, ekipa pa zadovolji visoke apetite vodstva kluba in navijačev."

Po skoraj enajstih letih ste prvi trener, ki mu ne pomaga Saša Gajser. Zakaj se niste dogovorili za sodelovanje?

"To je bila Saševa osebna odločitev. Povabljen je bil v tim, odločil se je, da po vseh letih potrebuje pavzo. Absolutno ni šlo, vsaj kar se mene tiče, za kakršenkoli spor ali žal besedo. Daleč od tega, še vedno smo trenerski kolegi. Kaj je botrovalo njegovi odločitvi, bo treba njega vprašati. Kot je rekel športni direktor, so mu vrata kluba vedno odprta."

Že na predstavitvi ste poudarili, da vas do konca sezone čaka devet finalov, morda celo dvanajst, če upoštevamo še pokal Slovenije. Cilji so visoki, najvišji. Je Maribor največji izziv vaše kariere?

"Je. Nikoli me ne boste slišali, da bi dajal sebe v ospredje, ker sam ne morem opraviti ničesar. Bom pa v službi kolektiva, v službi kluba, kot sem bil v vseh klubih doslej. Od sebe absolutno zahtevam, da si postavim najvišje cilje, moje vsakdanje delo pa je usmerjeno samo v to, da bi ta barka na koncu sezone prišla do zelo pomembnega cilja, ki bo definiral naše razmišljanje za prihodnost. Ne bo lahko, sam se postavljam v stresno situacijo, ko si ne kupujem časa. Najlažje bi mi bilo reči, da potrebujem pol leta, a ne funkcioniram na ta način. Želim delati v zahtevnih okoljih, iz sebe in sodelavcev iztisniti maksimum in to prenesti na igralce, da bi iz tega, kar imamo, potegnili 'overachievement', presežek, kar nam je uspelo v prejšnjih treh klubih. Le presežek bi me zadovoljil."

Je Maribor zahtevnejše okolje, kot je bila Rijeka?

"Vidim veliko paralel v vrhunski organizaciji, dobrem igralskem kadru, pričakovanju okolice, strasti mesta in navijačev … V obeh klubih sem se dobro počutil, ljudje so profesionalni, strokovni, lojalni in živijo za klub. Je pa ena velika razlika, Maribor se bori za prvo mesto, za kar se Rijeka v hrvaškem prvenstvu, glede na budžet, vlaganja, razmerje sil, ne more."

Nenavadno je, da trener podpiše novo pogodbo, le nekaj dni kasneje pa odstopi. Zakaj se je zaključila vaša zgodba z Rijeko?

"Vedno dajem klub v ospredje. Postavil sem si največje cilje, z osvojitvijo hrvaškega pokala in uvrstitvijo v evropsko ligo smo že v prvem letu poskrbeli za totalni presežek glede na sredstva in situacijo. S tem se nisem zadovoljil. Z bojem za tretje mesto se ne morem sprijazniti, čeprav je v neki situaciji celo realen. Strategija je bila zastavljena dolgoročno, zato se je pogodba podpisala, a v danem momentu je bila potrebna mini šokterapija, da bi se sezona izpeljala do konca. Po zelo uspešnem začetku je bila moja frustracija, da smo si vsi skupaj želeli več, kot je situacija kazala. Imel sem višje cilje, nisem jih dosegel, prišli smo v serijo slabših rezultatov, zato je bil odstop kratkoročno najboljša poteza za klub."

Je na vašo odločitev za odstop na Rijeki kakorkoli vplivalo dejstvo, da se je v Mariboru odprlo delovno mesto? V Ljudskem vrtu vas je že lani želel prejšnji športni direktor.

"Ne. Delujem tako, da klubu, v katerem sem, posvetim maksimalen čas, živim zanj, sem s srcem in glavo pri stvari. Do zadnjega trenutka ni bilo nobenega indica, klica ali špekulacije z moje strani, Rijeki sem dal zadnje atome, prepoznal, da se stvar kratkoročno ne more popraviti tako, da bi zadovoljila mene in klub, zato smo se razšli. Ko je prišel klic iz Maribora – bili sta še dve finančno veliko, veliko boljši ponudbi -, sem si vzel čas za malo odmora in temeljito analizo, ker ne želim priti nepripravljen v posel. Zato je morda vse skupaj trajalo nekoliko dlje, k odločitvi pa je botrovalo, da je Maribor zelo organizirana sredina, velik klub v regiji. Vem, da bo težko, da so to veliki presežki, a velik izziv vidim v tem, da se poskušamo približati uspehom Maribora s predhodnimi garniturami."

V Sloveniji ste uveljavili kar nekaj mladih igralcev, jim omogočili prehod iz mladinske šole v člansko vrsto. Se to lahko ponovi v Mariboru? Je to po letu, ko so mladi nogometaši zaradi ukrepov proti covidu izgubili velik del treningov, sploh mogoče?

"To je stvar sistemskega dela in filozofije kluba. Verjetno še imamo rezerve. Težko je govoriti o selekcijah v trenutku, ko gremo v finiš prvenstva in je dosti igralcev brez pogodb, kar je tudi za te nespecifične čase nespecifična situacija, ki se ji bomo v prihodnje morali izogniti. Priložnost bodo dobili predvsem kvalitetni igralci. Če so to mladi, je to dodana vrednost za klub. Na dolgi rok bo strategija postavljena na ta način, saj naša regija finančno ne more slediti Evropi in je lastna produkcija ob rezultatu edini rešitelj za srednjeročno ali kar dolgoročno delovanje klubov."

Za ognjeni krst vas čaka sosedski derbi. Dobesedno. Z Oskarjem Drobnetom, trenerjem Aluminija, prihajata iz istega kraja. Za koga bodo v petek navijali v Štorah?

"Hja, zanimivo bo. Zdaj že cel mesec živim v Mariboru, tako da sem se malo distanciral od domačega kraja, je pa tam zagotovo veliko debat na to temo. Oskarja zelo dobro poznam, cenim ga kot trenerskega strokovnjaka, a ne bo igral Rožman proti Drobnetu, ampak bo igral Maribor proti Aluminiju. Zahtevno gostovanje bo, Aluminij je zelo organizirana, defenzivno orientirana ekipa, ki išče svoje priložnosti s protinapadi, hkrati pa še zelo borbena in agresivna. Vse ekipe, ki se borijo za obstanek, še posebno na domačem igrišču dajo dodatno energijo. Anulirati moramo njegov protinapad in nasprotniku vsiliti svoj slog igre."

Oskar Drobne pravi, da prihajate v goste v za Aluminij najbolj neprimernem trenutku, ko nihče ne ve, kako bo videti Maribor pod vašim vodstvom. Mu boste malo olajšali delo? Kakšen bo Rožmanov Maribor?

"Vsi trenerji smo na istem, med enomesečno pavzo ni nihče igral prijateljskih tekem. Vsaj ne bi jih smel. Vsi smo na nuli. Ta finiš prvenstva deluje kot začetek, kjer se vsi težko pripravljamo na nasprotnike, težko predvidimo, kaj nas čaka. Večinoma se bomo morali ukvarjati z lastno vsebino in kako jo pripeljati do tega, da bi bili na koncu uspešni."

Kakšnega Maribora, kakšne vsebine, kot radi pravite, pa si želite?

"Želim dinamiko v vseh delih terena, dobro, če ne že kar vrhunsko organizacijo v obrambi z veliko odgovornostjo igralcev. Zaradi strategije nasprotnika bomo prisiljeni veliko igrati v kontinuiranem napadu, zato si tu želim nekaj prepoznavnih vzorcev, ki bi nam olajšali delo. V zadnji tretjini terena se največkrat odloča z individualno kvaliteto igralcev. Mi jo zagotovo premoremo, igralce moramo siliti v še boljše odločitve in tempo igre vseh 90 minut z vsemi možnimi menjavami držati na čim višji ravni."