Vzpon slovenske ženske reprezentance: V nogometu moraš delati po moško

Resda so minili šele štirje krogi kvalifikacij za žensko svetovno prvenstvo v nogometu (od desetih), a Slovenke potrjujejo, da sodijo v zgornji dom evropskega nogometa. Medtem ko tekmice s spodnjega dela premagujejo visoko, s 4:0 Estonijo in s 4:1 Grčijo, gre z najboljšimi zelo na tesno. Peta ekipa s Fifine jakostne lestvice Francija si je zmago s 3:2 v Lendavi priigrala šele z enajstmetrovko v 94. minuti, Wales, za Francijo drugouvrščeni v kvalifikacijski skupini I, je iztržil točko (1:1). Kot trenutno kažejo razmerja moči, bi lahko prav povratna tekma z Walesom septembra naslednje leto odločala o drugem mestu v skupini, kar prinaša dodatne kvalifikacije za SP. Slovenija na velikem tekmovanju ni bila še nikoli, zato bi bil to zgodovinski podvig.

Proti tovrstnemu dosežku reprezentantke vodi Mariborčan Borut Jarc, nekdanji nogometaš Maribora, ki je v trenerski karieri vodil številne prvoligaše v moški konkurenci, v začetku leta 2018 pa prevzel žensko člansko reprezentanco: "Takrat smo začeli s preobrazbo, predvsem v miselnosti, psihologiji. To je trajalo kar nekaj časa. Še vedno so tu velike rezerve, vseeno pa lahko rečem, da so se dekleta enkratno odzvala in vloženo vračajo nazaj."

Najboljše v zgodovini

Tudi zato so, kot pravi, proti Franciji "odigrale najboljšo tekmo v zgodovini slovenskega ženskega nogometa". Rezultat 2:3 je sicer pomenil poraz, a Jarc ga ocenjuje kot uspešnega: "Je pa res, da smo v nekih tehničnih elementih še korak zadaj." Če je točka proti Franciji ušla v sodnikovem podaljšku, pa so si jo Slovenke priborile proti Walesu. Tudi to je velik uspeh, sploh glede na dejstvo, da vse Valižanke igrajo v angleški ligi. Pogled na njihove delodajalce razkriva slovita imena: Manchester United, Chelsea, Liverpool, Tottenham … "Morda v ženskem nogometu ti angleški klubi nimajo tolikšne prevlade kot v moškem, saj dominirajo francoski in nemški klubi, pa tudi kakšen skandinavski. Vseeno pa se v ligi prvakov tudi angleški klubi uvrščajo daleč. Denimo Chelsea je nazadnje igral v finalu," poudarja Jarc.

Tudi on je trdno prepričan, da bo 6. septembra 2022 na povratni tekmi v Walesu dan D: "Je pa treba poudariti, da Wales igra povsem drugačen nogomet od denimo Francije ali Nizozemske, ki predstavljata evropski vrh. Naša dekleta so se proti Walesu prvič srečala s tem načinom igre, ki ga denimo gojijo tudi v Skandinaviji, zato so bila res kompletno utrujena." Pri tem Jarc ne cilja na preskok igro, kakršna je nekoč krasila otoške in skandinavske moške ekipe: "Valižanke veliko igrajo na moč, na tek, na hitrost. Igra Francozinj in Nizozemk je drugačna, bolj tehnična, Nemke so pa nekje vmes."

Nogometno mesto brez članic

Je pa v slovenskem ženskem nogometu, predvsem klubskem, še ogromno rezerv, priznava sogovornik: "Pričakujem, da bo nogometna zveza v prihodnosti s klubi organizirala novo strokovno logistiko, da se bo tem klubom še malce več pomagalo, čeprav se jim do neke mere že zdaj, in da se bodo okrepili množičnost, kvaliteta in pogoji dela. Tudi v ženskem nogometu je treba delati po moško, igralka mora biti vzgojena od a do ž. Seveda pa bi lahko imeli tudi kakšen klub več."

Slednje še posebej velja za Maribor, ki ga tako radi okličemo za nogometno mesto, a tu ne najdemo ne kadetske ne članske selekcije. Zakaj, povprašamo Mariborčana. "Maribor je kar nekaj let imel člansko ekipo, kjer se je izredno trudil bivši predsednik Mihael Čonč, a sam verjetno ni zmogel. Zato je prišlo do raznoraznih razhajanj. Na koncu se je celo zgodilo, da ženske članske vrste v Mariboru ni in da se je vse skupaj preselilo na Ptuj. Želim si, da bi v prihodnosti NK Maribor imel svojo žensko ekipo in piramido."

Bolj poslušne, a čustveno labilne

Ja, v svetu je kar trend, da največji moški klubi ustanavljajo tudi svoje ženske sekcije. V eni od teh, Milanovi, je v minulih dveh sezonah igrala tudi hči omenjenega Mihaela Čonča, Dominika, zdaj nogometašica Valencie. "Smernice Uefe so takšne, da naj bi v prihodnosti ekipe, ki igrajo v evropskih tekmovanjih, obvezno imele ženske članske ekipe," razloži 62-letni strokovnjak. Ker je v preteklosti že treniral številne slovenske (moške) prvoligaše, kot so bili Rudar, Celje, Korotan, Šmartno, Drava in Koper, ima dober vpogled v to, kakšne so razlike v vadbi moške ali ženske ekipe: "Razlika je v doslednosti žensk in njihovem vpijanju informacij, učenju. Če dekletom strokovno in točno obrazložiš in pokažeš, kako je treba delati, bodo to tudi počela. Pri fantih je to malo težje, saj se vedno najdejo takšni, ki delajo po svoje. Manj poslušni so. Opaziti je tudi večji vpliv menedžerstva." A obstaja tudi druga plat: "So pa dekleta bolj čustveno labilna, občutljiva. Ob neuspehih ali ko je treba za nekaj dalj časa trdo delati, pride na plan njihova psiha. Fantje lažje prenesejo določena čustva. Pri dekletih mora biti trener tudi dober psiholog."