Arheologe pri izkopavanjih sredi Ptuja najbolj presenetile greznice

Arheologi so z glavnino raziskav ob urejanju območja Stare steklarske, Vrazovega trga in sosednjih ulic v osrčju Ptuja že zaključili. Več metrov globoke jame, ki smo jim bili priča še pred nekaj tedni, so gradbeniki zasuli in kazati so se že začeli prvi obrisi novogradenj na tem območju. Arheologi, združeni pri izvajalcu izkopavanj, zavodu Skupina Stik, ki so Ptujčane v preteklih mesecih navduševali z rednimi objavami novih in novih najdb na družabnih omrežjih, izbor svojih najdb v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož predstavljajo na razstavi Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja v Salonu umetnosti. V ptujskem Zavodu Tura pa so se, saj je tudi njih zanimalo, kaj vse so arheologi izkopali, odločili, da se z njimi povežejo in organizirajo vodenja po terenu in razstavi. Pridružili smo se jim tudi mi.

Šarm "mačjih glav"

Kot je skupinici zbranih pojasnil operativni vodja na najdišču Ahac Šinkovec, je delo arheologov v urbanem okolju vedno z več vidikov precej kompleksno in zahtevno: "Arheološki depoziti so zelo obsežni, saj gre za kontinuirano poselitev. Ponekod so bile globine arheoloških plasti od tri do štiri metre. Tu so tudi vsi komunalni vodi, ki se jim je treba izogniti, jih prestavljati. Tretje je prilagajanje tamkajšnjim stanovalcem, ki jim je treba omogočiti dostope. Zaradi tega smo vedno pravzaprav v nekem navzkrižju interesov. Trudimo se, da bi bilo čim manj moteče, čim hitreje izveden poseg."

Območje, na katerem poteka obnova, je sicer še pred nekaj desetletji kazalo precej drugačno podobo, saj je neposredno pod sicer močno načeto asfaltno plastjo ostalo ohranjeno tlakovaje iz tako imenovanih mačjih glav, ki so ga arheologi na željo projektantov tudi očistili in dokumentirali. Predvidevajo, da so jih položili nekje na prehodu iz 19. stoletja v 20. Šinkovec: "To je mestu vsekakor dajalo neki šarm, ki ga asfaltirane površine nimajo."

V nasprotju s tem, da Ptuj slovi predvsem kot rimsko mesto, je na tem območju ostankov iz tiste dobe zelo malo, saj leži na ravnici, ki je bila nekoliko manj poseljena, manj atraktivna v tistem času. Srednjeveški Ptuj je nastal v 10. stoletju ali nekoliko pred tem, v 13. stoletju pa ga je omejilo še mestno obzidje, ki je segalo vse do Drave. Takrat se je začelo tudi postopno poseljevanje v raziskave vključenega območja, ki je bilo intenzivnejše proti koncu srednjega veka. V tem času so izvedli tudi osnovno parcelacijo tega prostora. Že takrat sta tako nastali tudi današnji Jadranska in Aškerčeva ulica.

Petsto let stari leseni obodi

Glavni del izkopavanj je potekal na območju Stare steklarske delavnice, kjer so ostanki prostora, kot je bil v uporabi - z objekti, dvorišči in drugim. Vsa pročelja hiš so gledala na Jadransko ali Aškerčevo ulico. Dvoriščni deli z osnovno oskrbovalno infrastrukturo, ki je, čeprav naj, kot pravi Šinkovec, zveni še tako banalno, izjemno bogata s podatki: "Odkrili smo dva vodnjaka, ki verjetno nista bila zasebna, temveč sta bila namenjena oskrbovanju širše okolice. Iz enega od teh vodnjakov je izjemno lepa najdba, keramična čutara s cilindričnim vratom in ostanki luknjic za usnjen jermen. Poleg tega smo odkrili izjemno število jam, za katere na začetku nismo čisto dobro vedeli, kaj predstavljajo. Izkazalo se je, da gre za greznice, torej da so to v bistvu ostanki stranišč. Kar je bilo fascinantno, je, da so se v teh mehkih in mokrih depozitih stvari zelo dobro ohranile."

Na urbanih območjih je namreč običajno veliko materiala poškodovanega, uničenega. Tu pa so znotraj jam našli ohranjene strukture, od obodov iz kolov in desk do lesenih prepletov, starih 500 let. Zapolnjene so bile z ostanki blata, v katerih je bilo tudi izjemno veliko število najdb - predvsem številnega keramičnega posodja, pa tudi ostankov hrane, ki jih bodo morali še analizirati. Našli so tudi nekatere luksuzne, zagotovo uvožene predmete, na primer ostanke steklenice in kozarca iz 14. do 16. stoletja. Se sprašujete, kako so takšni predmeti prišli v greznice? Razlog, pojasnjuje Šinkovec, je lahko popolnoma preprost. Posoda je bila morda poškodovana in so jo preprosto zavrgli. Ali pa so jo izgubili. Prepustimo se lahko domišljiji. Zagotovo vsakdo pozna koga, ki mu je padel mobilni telefon v straniščno školjko. Z analizo ostankov blata pa bi lahko v prihodnje pridobili tudi podatke o prehrani nekdanjih Ptujčanov, kakšne bolezni so jih pestile.

Večina najdenih objektov je imela zgolj kamnite temelje, nadgradnja je bila lesena. Zelo pogosto so uporabljali tudi kasetne stene, pri katerih je podporni del lesen, osrednji pa polnjen z glino. Šinkovec: "Lahko si predstavljamo, da so bili ti objekti zaradi svoje narave in časa, v katerem so bili, zelo pogosto žrtev požara. In praktično vsaka faza teh objektov skozi obdobje petih stoletij, kolikor smo jim priča, je končala v požaru. Zelo lepo je bilo, ko smo neposredno pod ostanki ene od teh glinenih kasetnih sten odkrili pravzaprav cel inventar kuhinjske omare z dvajsetimi posodami, ki so bile pod to steno praktično zapečatene kot v neki časovni kapsuli trenutka, ki je obstajal, tik preden se je ta stena podrla. Gre za mikro zapečaten trenutek." Zanimiva pa je bila tudi najdba jame, ki je bila zelo verjetno nekoč pokrita z neko leseno strukturo, deskami, in se je izkazala za neke vrste primitiven hladilnik.

Vse te najdbe so presenetile in navdušile tudi arheologe same. In zaradi nenavadne ohranjenosti je to najdišče pravzaprav unikatno, saj je po besedah Šinkovca o srednjem veku pravzaprav malo znanega: "Tu pa ne gre le za srednji vek, temveč tudi za celo sekvenco novega veka, ki pravzaprav velikokrat sploh ni bil obravnavan, raziskan, saj so smatrali, da ni zanimiv. A je pravzaprav neka zelo velika zakladnica informacij. To je najdišče, ki daje neko čisto novo podobo začetka srednjeveškega Ptuja in njegovega razvoja praktično do danes."