Slavica Pičerko Peklar
S programom Kamra je k reševanju problematike brezdomstva na območju spodnjega Podravja v preteklem letu pristopila tudi Mestna občina Ptuj. Ta je na Zadružnem trgu za celovito podporo brezdomnim uredila del starejše hiše, kjer deluje Kamra z vsemi svojimi programi. Na brezdomstvo, ki, vsaj na prvi pogled, na Ptujskem ni posebej opazno, so v preteklih letih opozarjali tamkajšnji center za socialno delo in druge institucije. Z delovanjem Kamre v luči lokalnega sofinanciranja so se zdaj seznanili še župani.
Kamro podpira ptujska mestna občina
"Mestna občina Ptuj je zagotovila denar za začetek našega delovanja in s tem posameznikom, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali brez strehe nad glavo, omogočila takojšnjo namestitev in strokovno pomoč pri ponovnem vključevanju v običajno življenje," pravi Amadeja Kokot, vodja programa Kamra. Izvajanje tega je sredi lanskega leta MO Ptuj zaupala humanitarnemu društvu Ars Vitae, kjer ugotavljajo, da se brezdomstvo danes kaže v zelo raznolikih oblikah. "Srečujemo se z novimi oblikami in skupinami brezdomnih, kot so mlajše ženske, duševno in kronično bolni, nekdanji uporabniki psihiatričnih ustanov, starejši in mlajši ljudje z nizkimi prihodki, deložirani, propadli samostojni podjetniki. Vsem tem ponujamo sodelovanje v dnevnem centru, ki deluje med 7. in 15. uro. Uporabnikom pomagamo z donirano hrano in drugo humanitarno pomočjo, kot so oblačila. Veliko pozornost namenjamo socialni aktivaciji, ki vključuje tudi prostovoljno delo, po novem tudi pridelavo vrtnin," razlaga Polona Toplak, predsednica društva Ars Vitae. Ptujska Kamra svojim uporabnikom omogoča tudi namestitev, varno prenočevanje vse dni v letu, saj premore deset postelj z možnostjo vzdrževanja osebne higiene in priprave obrokov. V dnevni center za brezdomne se v največji meri vključujejo občani z območja ptujske mestne občine, a uporabniki prihajajo tudi iz drugih občin, občasno tudi širšega okolja. V preteklih mesecih so tako so v Kamri pomagali tudi obiskovalcem iz Maribora, Hoč in Gornje Radgone, skupaj trem, in štirim tujcem, ki jih je tjakaj napotil center za socialno delo.
Ostali brez javnih del
V prvem letu delovanja je Kamro obiskalo 117 različnih uporabnikov, od teh jih je 19 prenočevalo v namestitveni enoti. "Samo v letošnjem letu je v Kamri pomoč in podporo poiskalo 45 različnih uporabnikov, 14 jih je pri nas tudi prenočevalo," pravita Kokotova in Toplakova, ki dodajata, da se v tem letu soočajo s vprašanjem financiranja. Zalomilo se je namreč pri javnih delih, saj so bili s prijavo prepozni in tako na še kako potrebno pomoč dveh javnih delavcev to leto ne morejo računati. "Polovico denarja za program, ki je ovrednoten na blizu 100 tisoč evrov nam zagotavlja država, 34 tisoč evrov nam je že namenila Mestna občina Ptuj, preostanek denarja, dobrih 12 tisoč evrov, moramo poiskati v lokalni skupnosti, računamo pa na sofinanciranje občin, in sicer glede na število prebivalcev," pojasnjuje Toplakova. Župani in županje program Kamre sicer pozdravljajo, a kar ne razumejo, da država breme tovrstnih programov prelaga na občine in da program javnih del, ki je v tem primeru in podobnih zagotovo upravičen, zaradi časovnega izbora projektov pade v vodo.
