Po enajstih dneh, z več kot sedemdesetimi dogodki, mednarodnega pustnega festivala je na Ptuju živahno tudi danes. Do zadnjega diha, bi porekel kdo izmed 50.000-glave množice obiskovalcev, ki je v nedeljo spremljala že 60. mednarodno karnevalsko povorko z več tisoč udeleženci in nihče mu ne bi oporekal. Tisto vsakdanje, delovno življenje v mestu bo zastalo danes, v torek, opoldan - tudi to je z leti postala tradicija -, domačini pa, našemljeni še zadnjič v tem letu, bodo prišli na ulice, se zabavali v karnevalski dvorani in številnih lokalih vse do pokopa pusta in še naprej do poznih nočnih ur.
Pod Unescovim okriljem
Da je Kurentovanje na Ptuju po svojih šestih desetletjih letos potekalo pod okriljem Unesca, zgovorno kaže na njegove razsežnosti, prvinskost ohranjanja starega in dobrodošel preplet s karnevalskim dogajanjem. Temu, napoveduje Tanja Srečkovič Bolšec, ki se je letos prvikrat kot direktorica zavoda za turizem znašla v vrstah organizatorjev, bodo v mestu prihodnje namenili še več pozornosti, saj je svet, ljudi in njihove navade mogoče spoznati tudi skozi oči pusta.
60. mednarodno karnevalsko povorko si je ogledalo več kot 50 tisoč obiskovalcev.
Več kot tri tisoč je bilo sodelujočih v povorki.
Udeleženci v povorki so prišli iz 15 držav sveta.
V pustnih dneh se je zvrstilo več kot 70 dogodkov.
Mladi in tradicija
Da ohranjanje tradicije ni zgolj leporečje, je videti, ko je med starimi nosilci pustne zapuščine srečati mlade, otroke, pa ne samo med kurenti, pač pa tudi v skupini kopjašev in med pokači, ki v nepozaben zvok vihtijo več metrov dolge biče.
Muzej na prostem
Darko Cafuta, 17. princ karnevala, je ob vsem doživetem zadovoljen, saj je po mestu vodil karnevalsko povorko, v kateri je sodelovalo toliko mask, kot jih v mestu še ni bilo videti. Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov: "Ptuj je zagotovo eno največjih karnevalskih mest v tem delu Evrope. Z uvrstitvijo na seznam nosilcev nesnovne kulturne dediščine nas je Unesco postavil v središče kulturnega dogajanja sveta. Moč kurentovanja temelji na poenotenju ljudi, ki mesto Ptuj in regijo spremenijo v muzej na prostem. Etnografski liki s kurentom na čelu so spomin na naše pradede. Kurent je poezija tiste vrste, za katero naš sodobni človek, človek tehnike, nikakor noče biti prikrajšan."
Povorka vrtcev
Po Ptuju se je včeraj vila tudi pisana povorka maskiranih otrok iz slovenskih vrtcev. Ptujski vrtec je vabil na že deseto pustovanje najmlajših iz vse Slovenije, in kot je bilo slišati med udeleženci, je bilo kar nekaj vrtcev po Sloveniji včeraj skoraj praznih, otroci pa so bili na ptujskem pustovanju.