Dobra dva evra več za vodo?

Spodnjepodravski župani tudi na svojem zadnjem kolegiju niso sprejeli dogovora z občinama Kidričevo in Starše, ki nasprotujeta predlagani spremembi dviga cene oskrbe z vodo. V omenjenih občinah višjo ceno sicer sprejemajo, a le v delu vodarine, ne strinjajo pa se z dvigom omrežnine, ki zdaj znaša za vodovodni priključek 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra.

Transparentnost na preizkušnji

Komunalno podjetje Ptuj, ki upravlja vodovodni sistem v kar 23 občinah Spodnjega Podravja, je že spomladi predlagalo zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov naj ne bi mogli več pokrivati. V večini občin so razloge za dvig cene in predlagano zvišanje cene v preteklih mesecih tudi potrdili, le v občinah Kidričevo in Starše predlogu nasprotujejo, elaborat sta podprli le v delu, ki zadeva vodarino, zavrnili pa del, ki se nanaša na omrežnino. Župan Kidričevega Anton Leskovar pojasnjuje, da v njegovi občini za vodovod skrbita Komunala Ptuj in Komunala Slovenska Bistrica. Ob tem pravi, da se ne more strinjati, da v Slovenski Bistrici lahko ponudijo skoraj še enkrat nižjo ceno kot v ptujskem komunalnem podjetju. Ker občini Kidričevo in Starše novih cen še nista potrdili, se podražitev ustavlja tudi v vseh drugih občinah Spodnjega Podravja, četudi so občinski sveti podražitve že potrdili, nove cene pa naj bi začele veljati že s 1. oktobrom, a je po zadnjem kolegiju županov jasno, da se to ne bo zgodilo. Leskovar dvomi o transparentnosti in poštenosti poslovanja Komunalnega podjetja Ptuj in, kot razlaga, se "zaradi zamegljenih podatkov" s predlagano podražitvijo ne strinja. Odločil se je tudi, da Komunalnemu podjetju Ptuj več ne bodo plačevali bianko računov: "Za zadržano omrežnino nam pošiljate račune brez specifikacije. Nekaj plačujemo in sploh ne vemo, kaj."

Skupni dogovor pod vprašajem

Janko Širec, direktor Komunale Ptuj, je občine ta teden pozval, naj nove cene potrdijo do 1. oktobra, a, kot vse kaže, se to ne bo zgodilo, še več, zapletom ni videti konca. Očitke kolegov županov, da s svojim ravnanjem ogroža enotnost vodooskrbnega sistema, kidričevski župan zavrača, češ da hoče "le čiste račune".
Predlaganemu povišanju cene nasprotujejo tudi v občini Starše, ki je delno vezana na mariborski vodooskrbni sistem. Podžupan Marjan Malek to pojasnjuje z zahtevo po jasnih izračunih, da bodo občani vedeli, kaj plačujejo, in ne bo nekih pavšalnih ocen. Očitke, da poslujejo netransparentno in predrago, Širec zavrača, češ da njihovo poslovanje nadzoruje nadzorni svet, višje cene pa je pojasnjeval tudi z dejstvom, da so se menjave števcev v nekaterih komunalnih podjetjih lotili že prej, zato je njihovo vzdrževanje zdaj cenejše. Ptujska županja Nuška Gajšek je, da bi prekinila že nekajkrat slišane polemike med Leskovarjem in Šircem, celo predlagala, naj v občinah, kjer se s povišanjem cene ne strinjajo, razmislijo, ali sploh hočejo ostati v skupnem sistemu: "Vso pravico imate nasprotovati, a to vodi v neenotnost in pomeni, da zdaj skupni vodooskrbni sistem ne bo več enoten. Iskati bo treba drugačne rešitve in nove dogovore." Enega takih naj bi župani z vodstvom ptujske komunale in opravili že v prihodnjih tednih.
KP Ptuj pa mora z občinami Spodnjega Podravja skleniti tudi dogovor o sofinanciranju celovite posodobitve vodovodnega omrežja v skupni dolžini 250 kilometrov. Za doslej izdelano idejno zasnovo projekta je komunala plačala 180 tisoč evrov, a, kot pravi direktor Janko Širec, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov in tudi pri tem računajo na sofinanciranje občin: "Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo zares zagotovljena vsem. Z obnovo bomo bistveno zmanjšali izgube v vodovodnem omrežju, saj se zdaj četrtina načrpane pitne vode izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna." V Spodnjem Podravju upajo, da bo projekt, ocenjen na 50 milijonov evrov, podprt z evropskimi kohezijskimi sredstvi.