Mihela Kaloh
Medo, 16-letni pes mešanec, je dodatek Dupleški k imenu dobil zaradi zvestega ležanja na pragu hiše v središču Spodnjega Dupleka, ter je v zadnjem času postal občinska maskota, hkrati pa breme peščici ljudi, ki so ob bolezni in zlasti po smrti lastnika skrbeli zanj. "Jeseni 2017 je bil Medov gospodar dalj časa v bolnišnici. Pes je dneve preživljal pred hišo … in čakal. Ker sem velika ljubiteljica živali, sem se aktivno vključila v reševanje Medove problematike. Klicu na pomoč so se odzvali Občina Duplek, društvo Pomagamo preživeti živalim in Društvo za zaščito živali Maribor pa tudi številni občani. Ob smrti gospodarja smo se organizirali in ga dnevno hranili in obiskovali občinski režijski delavci, Dojrana - njegova dolgoletna hraniteljica, in jaz. A Medo je ponovno čakal gospodarja. Iz dneva v dan je bil bolj žalosten, začel je zavračati hrano. Takrat je postalo jasno, da potrebuje novi dom," pripoveduje domačinka Francka Nipič, ki je pred slabim mesecem prišla v stik z Dejanom Kmetcem iz Svete Trojice v Slovenskih goricah.
Vsi njegovi psi so starčki
Na ranču ima koze, čaka na ovce
A vsaj zadnji pridruženi član ga finančno ne bremeni, saj je to skrb v celoti prevzelo Društvo za zaščito živali Maribor. "Prvi veterinarski pregled je pokrila Občina Duplek, denar za nego in tablete Rimadyl, ki jih prejema, priskrbi društvo. Jaz ga v bistvu samo negujem." Pri Dejanu in njegovi mami Jani je Medo zdaj tri tedne. Na novi dom se je takoj navadil, a kot pove njegov novi lastnik, pes veliko časa počiva. "Zelo je umirjen. Saj pride in se pocarta, takoj zatem pa gre spet počivat. To je moj trop. Psi so stari, se ne prepirajo, ne delajo problemov," pove, a se zaveda, da se bo pri vsakem slej ko prej moral soočiti z neizogibnim. A ga to ne obremenjuje, saj ve, da je za vsakega od njih naredil največ, kar je lahko.
Razen Byrona je vse druge pse kot starce pripeljal k hiši po nekem naključju, vsakega je vzljubil in mu skuša polepšati zadnje dneve življenja
