David Hržič je mladi prevzemnik kmetije pri Veliki Nedelji, ukvarjajo pa se z vinogradništvom in sadjarstvom. Obdelujejo 10,3 hektarja kmetijskih površin, od tega 1,2 hektarja intenzivnih sadovnjakov, 7,1 hektarja vinogradov in dva hektarja njivskih površin. V lasti pa imajo še 2,43 hektarja gozda. Prodajajo vina, jabolka in jabolčni sok. Kmetijo je zasnoval Davidov pradedek Franc Medik, nadaljevala pa njegovi dedek Janko Hržič ter starša Hinka in Janko Hržič. Nekoč so na tej kmetiji imeli odkup in sušilnico gob, odkup polžev ter trgovino s kmetijskimi izdelki. Zdaj so se usmerili v vinogradništvo, medtem ko delež sadjarstva potopoma zmanjšujejo. David Hržič: "Sadjarstvo zavirajo predvsem slabi vremenski pogoji in odkupne cene. Že dedek in oče sta začela intenzivneje saditi vinograde. Ker smo imeli premalo površin, smo začeli razširitev - in od leta 1980, ko smo začeli z dobrimi tri tisoč trsi, se zdaj lahko pohvalimo, da obdelujemo približno 30 tisoč trt. Postavili smo tudi vinsko klet v Vičancih."
Boljšo prihodnost vidijo v vinogradništvu in ne v sadjarstvu
Usmeritev v zvrst za brizgance
Na leto zdaj pridelajo okoli 30 tisoč litrov vina, okoli 12 do 15 ton grozdja pa prodajo. Grozdje in sadje pridelujejo na integriran način, ki je naravi prijaznejši: "Z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, pridelujemo kakovostne kmetijske pridelke," pojasni Hržič. K odmiku od sadjarstva je prispevalo tudi dejstvo, da Davida delo v vinogradu najbolj veseli. Prodajajo dve zvrsti, namenjeni za brizgance, eno od njih so poimenovali Virt, od sortnih vin pa rumeni muškat in renski rizling. Lani so zasadili dober hektar velik nasad še z novimi, odpornimi sortami, da bodo videli, kako se bodo obnesle. Hržič: "Vino prodajamo večinoma na tržnicah v Domažalah, Celju in v Slovenj Gradcu - in po tradiciji tudi v določena gostišča, nekaj tudi v domači kleti."
Težave z boleznijo
Tako kot povsod v Jeruzalemsko-ormoških goricah imajo tudi Hržičevi v vinogradih težave zaradi zlate trsne rumenice. Od nekaj več kot šestih hektarjev so zaradi te bolezni morali izkrčiti in na novo zasaditi vsaj en hektar. Zato so pri bodočih širitvah vinogradov precej oprezni. Do zdaj so se držali vseh ukrepov za zatiranje te bolezni, vendar bi bila najbolj učinkovita zaščita nekoliko daljše obdobje temperatur pod 15 stopinj Celzija. Precej pomembno je, da vsi vinogradniki na celotnem vinorodnem okolišu dosledneje zatirajo to bolezen, kot to zahteva kmetijska inšpekcija.
Poprimejo vsi
Na kmetiji pomaga Davidu delati sedem članov družine. Pri strojnih delih mu pomaga brat Marko, oče predvsem kletari, za ročna dela v vinogradu pa poprimejo prav vsi člani družine. David poudarja, da so se stroški novih nasadov trte od leta 2021 do 2023 povečali za tretjino, vendar v širitvi še vidi nadaljnje možnosti. Glede cena vina doda: "Za zdaj se borimo, imamo veliko konkurenco in se prilagajamo željam stalnih strank, na tržnicah se o ceni žal še vedno baranta. Za mlade, ki nas je v vinogradništvu vedno manj, nikakor ni dobro, da imamo nelojalno konkurenco tistih, ki od te panoge ne živijo." Kot svoj bodoči cilj David, ki mu pri delu pomaga življenjska partnerica Patricija Meško, vidi oblikovanje turistične kmetije: "Objekt smo v Vičancih že ustrezno dogradili, manjka še notranja oprema." Patricija, gastronomsko-gostinska tehnica z dobrimi delovnimi izkušnjami, se veseli dela z gosti: "Vidiva potencial v tem, zanimanje za namestitve je veliko. Radi bi uredili dovolj velik degustacijski prostor za avtobus gostov, ob tem bomo imeli en večji apartma, med sobami tudi eno za velnes in skupna ležišča za pohodnike, kolesarje ali motoristie. " Vinograd, ki raste ob bodoči turistični kmetiji, sta po navihanem triletnem sinu že poimenovala Majev vinograd.