Hojka Berlič
Letos že drugo leto zapored organiziranih pustnih povork, ki so v preteklosti na Ptuj privabile več deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ni bilo, saj je organizatorjem ob nenadni sprostitvi ukrepov zmanjkalo časa za pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj. A to še ne pomeni, da ljudje tudi to pustno nedeljo, ko se po več kot 60- letni tradiciji kot vrhunec kurentovanja po ulicah in trgih mesta poda mednarodna karnevalska povorka, niso ostali zvesti izročilu. Po delu običajne trase povorke se je namreč sprehodilo več kot tisoč etnografskih pustnih likov ter drugih mask. "Ta povorka bi morala biti virtualna, a se je vendarle odvila v živo. Tega, s čimer živimo že desetletja, nam na Ptuju nihče ne more vzeti. To je naš praznik. Da ljudje pozabijo na te slabe čase, ko so res že obupani in potrebujejo veseljačenje in šaljivost. In tega bo danes dovolj za vse," je bil z udeležbo zadovoljen 18. princ ptujskega karnevala Hinko Šoštarič iz Sodincev oziroma vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall.
Več tisoč obiskovalcev
Na povorki je imelo seveda znova osrednje mesto okoli 500 kurentov in korantov, ki jim pri poslanstvu preganjanju zime, ki se je prav danes odločila le nekoliko pokazati zobe z nižjimi temperaturami in celo nekaj snežinkami, ter zla, dela tudi tokrat ni zmanjkalo. "Lani smo začeli preganjati korono, letos pa mislim, da bomo delo dokončali in jo tudi dokončno pregnali. Seveda pa bomo skušali vsem prinesti tudi dobro letino," je obljubil Iztok Kovačec, podpredsednik Zveze društev kurentov.
Povorko je, kot je navada, povedel ptujski pihalni orkester. "To nam je lani manjkalo. In zato letos povorko odpiramo še s toliko večjim veseljem, z dušo," je razpoloženje povzel njihov dirigent Fredi Simonič. Ptujska povorka pa bi težko minila tudi brez dornavskih ciganov. "Lik dornavskih ciganov prihaja iz srca. V nas vse leto tli želja, ciganska iskrica, ki je vedno v pripravljenost za dobro voljo in vzdušje. Tako bi moralo biti večkrat na leto, ne samo za pusta. Ljudje se morajo sprostiti, biti dobre volje," je prepričana Anica Slodnjak, predsednica Etnografskega društva Cigani Dornava.
Pustnih likov in mask iz tujine sicer večtisočglava množica obiskovalcev, ki je napolnila mesto, res ni mogla občudovati. Je pa tokratno, v večji meri etnografsko povorko, le dopolnilo kar nekaj lokalnih karnevalskih skupin, med njimi klovni, škrati in grozdi. "Za letos smo najprej načrtovali novo skupinsko masko, a nismo vedeli, kakšne bodo razmere. Zato smo se na koncu odločili, da kar ponovimo naš predlanski nastop na povorki. Pa bo, kar pač bo," je povedal Alen Muhič iz skupine Škrati iz Moškanjcev.
Želijo si vnovične mednarodne udeležbe
Nedeljsko dogajanje je, kot so izpostavljali mnogi, tudi ptujska županja Nuška Gajšek, preprosto dokaz, da je to tradicija, ki je na Ptujskem tako zakoreninjena v ljudeh, da je ne more nič preprečiti. "Gre za prekrasen prikaz etnografske kulturne dediščine Ptuja in ptujskega okolja. Sem pa še vedno prepričan, da si naslednje leto oziroma v prihodnjih letih Ptuj znova zasluži mednarodni pustni festival. Ta nas je namreč umestil pod pokroviteljstvo FECC in UNESCO ter kot največji kulturno-turistični projekt v naše mesto in okolje pripelje sto tisoč ljudi," je dodal predsednik Kurentovanja in generalni sekretar FECC Branko Brumen,
Za pustno vzdušje so z živahnim dogajanjem v mestu poskrbeli tudi po povorki. Še bogatejša pustna zabava pa naj bi se v mestu obetala na pustni torek, ko naj bi z več koncev odmevala glasba za vse okuse.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
