Hojka Berlič
Skorajda ni ne mladega ne starejšega na Ptujskem, ki mu minulo sredo ne bi zaigralo srce ob zvoku preko 700 kurentov in korantov, ki so se ob sprostitvi ukrepov za zajezitev epidemije samoorganizirali in zgrnili v središče Ptuja. Prav zven njihovih zvoncev je za tamkajšnje prebivalce tradicionalno prvi zanesljivi znak, da se je pustno obdobje nepreklicno začelo. Po izročilu si namreč lahko po svečnici nadenejo zvonce in začnejo s svojim poslanstvom. In tega ni moglo do danes ustaviti nič, niti lanski strogi ukrepi ob pandemiji.
Ponekod začnejo šele v soboto
A če Ptujčani zdaj že tri tedne z veseljem oprezajo, da bi kakšnega kurenta uzrli na ulicah mesta, korantov v bližnjih Zabovcih, kjer se še vedno v mnogih pogledih trdno držijo svojega pustnega izročila, ne bodo pričakovali še vse do jutrišnje, pustne sobote. "Korant se pred mastno soboto ni smel nikoli obleči. Si pa vsak večer možje nadenejo zvonce in ružijo. Pravijo, da si nabirajo kondicijo. Tudi otroci včasih niso smeli iti v korante. Ženske seveda sploh ne. Stvari se spreminjajo. Čeprav žensk v naših skupinah tudi danes ni - v nasprotju z nekaterimi drugod, v katere gredo kar cele družine," nekatere razlike opisuje domačinka Bojana Plajnšek.
Tudi v teh krajih so čas pusta lani doživljali nekoliko drugače, a kot menijo mnogi domačini, celo bolje kot v preteklosti. "Bilo je sicer nekaj manj dogajanja, karnevalskega dela povorke ni bilo. Sicer pa karnevalske skupine tako običajno prihajajo od drugod. Domačini so koranti ali pa drugi etnografski liki. Pri vsaki hiši pa mora nekdo ostati doma, da jih sprejme. Tako na pustno soboto ni bilo nič kaj dosti drugače kot prejšnja leta, ko je bil organizirani fašenk. Razen da pač ni bilo priganjanja redarjev, da je treba čim prej priti v Markovce, čeprav vsi vemo, da tja pridejo komaj zvečer," se je pošalila Plajnškova. Zaupala nam je še, da gre za tako močno zakoreninjeno tradicijo, da si kar tri četrtine domačinov na fašenk, v ponedeljek in torek, na delu vzame prosta dneva. Nekateri, ker gredo v korante in druge tradicionalne skupine, drugi pa zato, da jih zagotovo, ko obiščejo domače dvorišče, nekdo pričaka in pogosti.
Epidemične omejitve so spodbudile organizacijo natečaja za najboljši krof
In čeprav je tam morda res pustni vrhunec - posebej letos, ko je med svečnico in pustnim torkom minil skoraj cel mesec - krajši kot kje drugje, to ne pomeni, da je tako tudi s pripravami. Z njimi začnejo že v januarju. Iz papirja je treba zviti rože, pripraviti pisane trakove in izdelati drugo okrasje, ki je nepogrešljiv del pustnega časa. Tudi naročila za izdelavo kurentove oprave in drugih likov okoliški mojstri takrat že pridno zbirajo. Materiala za izdelavo jim je letos že sredi februarja tako rekoč zmanjkalo. "Lani ni bilo skoraj nič povpraševanja in tudi letos je kazalo slabo, zato sem mislil, da bom pač porabil, kar je ostalo. Tako so mi zdaj ostale le še manjše ovčje kože za okrasne kurente," nam je ob obisku delavnice v Markovcih zaupal mojster Bernard Črešnik, ki maske hudičev in drugih etnografskih likov izdeluje že desetletja. V zadnjih letih, opaža, je lik hudiča vse bolj priljubljen, saj je precej cenejši od kurentove oprave. Ob številnih obiskih družin pa ga še posebej veseli, da so otroci za masko velikokrat pripravljeni porabiti kar svoje celoletne prihranke.
Maska kot osebni izziv
Zaradi nepredvidljivih razmer vse do zadnjega skupinskih mask, ki smo jih bili vajeni videvati v mednarodni povorki v preteklosti in v katere so skupine sodelujočih vložile mesece dela, letos verjetno skorajda ne bo. A to, da je do zadnjega veljalo, da se v maskah tudi letos ne bo mogoče pokazati niti na kakšni zabavi, ni zmotilo pravih pustnih navdušencev. Za enega od njih, fotografa Stanka Kozela, je namreč sestaviti čim bolj prepričljivo pustno masko velik izziv in celoletni projekt: "Zame je to neka tradicija, ki jo želim nadaljevati. Stvari iščem čez celo leto in delam zgodbo. Na to spominjajo velike fotografije na hodniku, ki jih vsako leto dopolnjujem. Zdaj sem prišel že tako daleč, da se maskiram dvakrat, na pustno soboto in v torek. Maska je vedno drugačna, unikatna, gre za specifične filmske like. Pri oblikovanju pa sodelujem tudi z umetnico ličenja, ki v tem najde svoj izziv."
Poleg pustne kulturne dediščine in tradicije maskiranja pa po mnenju številnih peti letni čas, kakor ga tudi imenujejo, ne bi bil enak brez pustnih krofov, s katerimi se ljudje radi posladkajo tako v mestu kot doma. Prav obdobje epidemičnih omejitev je lani spodbudilo organizacijo prvega natečaja za najboljši ptujski krof, na katerem je po mnenju komisije z najboljšim postregla Albina Lacko. "Nisem ne kuharica ne slaščičarka. Doma pač kaj spečem iz veselja. Vsak ima svoj recept, ki mu je všeč. Sama sem pred 25 leti dobila recept za krofe, ki vsebuje olje. Krofi z maslom imajo po mojem sicer boljši okus, a niso tako rahli. Drugim je morda všeč kaj drugega," je skromna Lackova, ki tako kot druge mojstrice priprave zagotavlja, da skrivnega recepta ni. Potrebne so pač izkušnje in ljubezen do fašenka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
