Hojka Berlič
Do 10. marca si je mogoče v galeriji ogledati prvo razstavo v tem letu, ki je hkrati tudi skupinska razstava del slovenskih umetnikov. Na razstavi pod imenom Struktura iluzije sodeluje trinajst umetnic in umetnikov - Suzana Brborović, Beti Bricelj, Andrej Božič, Nina Čelhar, Meta Drčar, Dušan Fišer, Robert Lozar, Roman Makše, Katja Pál, Borut Popenko, Sandi Renko, Jasna Samarin in Marko Tušek.
Pomagajo si z geometrijsko abstrakcijo
Umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik je poudarila, da je namen razstave predstaviti izbor del sodobnih slovenskih umetnikov, ki na svojstven strukturiran način ustvarjajo iluzije in se s tem poigravajo s percepcijo gledalca. "Za razstavo smo v aktualni slovenski vizualni produkciji iskali tovrstne iluzionizme, ki jih je navdihnila geometrijska struktura. Želeli smo se odmakniti od klasičnega termina geometrijska abstrakcija, saj menimo, da se struktura iluzije prikazuje na mnoge načine, vsekakor pa je zanjo bistvena struktura prostora, ki jo lahko determinira geometrija," pojasnjuje Kotnikova, ki pravi, da z naslovom razstave asociirajo idejo, kako umetniki s pomočjo natančno zasnovanih struktur gradijo svoja likovna dela, s katerimi nato ustvarjajo različne iluzije prostorov, dimenzij in vtisov resničnosti. Pri tem si pomagajo z geometrijsko abstrakcijo, različnimi perspektivami ali zgolj iščejo tretjo dimenzijo. Na razstavi so želeli ustvariti preplet slikarskih in kiparskih del ter instalacij, ki obiskovalce popeljejo v širne dimenzije in gledalcem ponujajo sveže poglede v nove podobe navidezne resničnosti. Po besedah Kotnikove je mogoče nekatere od avtorjev, ki se predstavljajo, združiti pod terminom geometrijske abstrakcije, pri čemer ustvarjalci uporabljajo geometrijske oblike in strukture ali pa komponirajo umetniška dela po geometrijskih načelih. To so Sandi Renko, Borut Popenko, Katja Pál, Beti Bricelj, Dušan Fišer in Andrej Božič. "Poseben odnos do prostora in iluzije imata Roman Makše in Meta Drčar, saj njune instalacije nastajajo s pomočjo arhitekturnih elementov, s katerimi odločno posegata v prostornino razstavišča in ponudita obiskovalcu novo izkušnjo sicer znanega prostora. Nekakšen spoj med kiparskimi in slikarskimi deli nam ponuja Marko Tušek. Strukturo iluzije pa nekateri avtorji, med njimi Suzana Brborović, Robert Lozar, Nina Čelhar in Jasna Samarin, gradijo brez uporabe geometrijske abstrakcije, pač pa se poglabljajo v perspektivistične rešitve kompozicije ter poigravajo z gledalčevim videnjem resničnosti."
Slovenska sodobna umetnost
Zadnjo razstavo minulega leta, Arheologijo dnevnika, je vodja galerije Dušan Fišer označil za neko prelomnico, saj sta se v galeriji predstavljala vodilna predstavnika italijanske sodobne umetnosti Perino&Vele. To pa po njegovih besedah velja tudi za prvo razstavo v tem letu. "Tudi v sami strategiji galerije je, da skušamo na nek način poseči v slovensko sodobno umetnost, jo predstaviti v nekih konceptualnih stičiščih umetnikov, ki seveda delujejo vsak na svojem področju, vendar v nekih skupnih točkah. Na ta način skušamo dodati kamenček v mozaik slovenske sodobne umetnosti, jo predstaviti v nekem kontekstu, seveda v nekem ožjem izboru." To je po njegovem mnenju tudi svojevrstno poslanstvo galerije, ki ji je glede na prostore tudi omogočeno. Sam pa v taki usmeritvi vidi tudi njeno prihodnost.
