"Včasih enostavno moraš stopiti na balkon," na vprašanje, kako se spopada s stresom, usklajevanjem različnih interesov, odgovarja Vlasta Zupanič Domajnko, ki so ji v treh občinah na Ormoškem podelili še četrti mandat direktorice tamkajšnjega zdravstvenega doma. Kdaj gre tudi za reševanje življenj in še, v zdravstvu je jasno, da vsi ne morejo imeti enakega mnenja. Tu so ob pacientih, zdravnikih, še ustanovitelji doma ter ostalo medicinsko osebje, na drugi strani pa torej direktorica, ki je najbolj odgovorna. "Zavedam se, da smo različni, in rada imam odkritost. Ne maram kimavcev, ljudi, ki govorijo in delajo za hrbtom zato, da lahko igrajo vlogo žrtev. Pogosto so tudi močno nabiti trenutki, ko kar prasketa od čustev. Takrat je najbolje stopiti na balkon, seveda v prenesenem smislu. Vsekakor se s tem odmakneš, umiriš in pogledaš dejstva ter tako utišaš čustva. Ko se vrneš, pa že točno veš, kaj boš naredil," opiše včasih skrajno stresne situacije in svoj odziv nanje.
Na prvem mestu je poštenost
Od leta 2006, ko je po vodenju računovodstva in financ v ptujski bolnišnici prišla v ormoški zdravstveni dom, se je veliko naučila. Ob tem tudi veliko dosegla, saj je dom zdaj eden najsodobnejših v tem delu Slovenije, dejavnosti, ki so ljudem na voljo, je povečala za tretjino in zaposlila številne nove strokovnjake, saj je bilo ob njenem prihodu zaposlenih le 68, zdaj jih tam dela 111 in še sedem mladih specializantov, za katere srčno upa, da bodo ostali. Je nadvse borbena - skupaj z občani in lokalno skupnostjo je uspela zbrati skoraj deset tisoč podpisov pod zahtevo, da Ormožu pripada satelitski urgentni center, torej tak, v katerega sodi tudi zdravnik.
Med zaposlenimi je v letošnji anonimni anketi dobila oceno 4,1 (od ena do pet), a jo najbolj veseli, da imajo po njenih rezultatih zaposleni podobne vrednote: "Na prvem mestu je poštenost, sledijo spoštovanje, delavnost, enakost in komunikativnost. In kar me še bolj veseli, je, da imamo tudi podobne osebne vrednote: zdravje, družina, ljubezen, sreča in prijateljstvo."
Ne gleda nazaj
Je Ptujčanka, ki, četudi je ekonomistka, od svojega prvega delovnega dne dela v zdravstvu.
Rada pogleda, kaj se skriva za številkami, kaj odločitve pomenijo za ljudi. "Čeprav delam s številkami, svoj poklic vseeno uvrščam prej med družboslovje," razmišlja. Prvo službo je po študiju poslovne informatike dobila kot štipendistka v Zdravstvenem centru Ptuj - Ormož, po končanem študiju računovodstva in financ je bila od leta 1991 do 2006 v ptujski bolnišnici, kjer je vodila finančno-računovodski sektor. Ob tem se je izobrazila še v pedagoško-andragoški smeri, je notranja revizorka, pridobila si je mediacijske veščine in je presojevalec standardov kakovosti ISO.
Pri izbiri šole je poslušala starše
Kako jo je potegnilo v to delo, v to kombinacijo svetov hladnih dejstev in občutljivih medosebnih odnosov? "V tistih časih, ko smo se šolali, se je poslušalo tudi starše. Bila sem odlična učenka, čeprav sem bila zaradi bolezni veliko po bolnišnicah, in so me učitelji usmerjali v gimnazijo. A tu je bil moj oče s svojo modrostjo in nasveti, ki je bil bolj praktične narave in je dejal, da naj grem raje v ekonomsko srednjo šolo, ker bom imela poklic, če se vmes mogoče zaljubim. Seveda sem imela svoje sanje, saj sem si kot deklica želela, da bi študirala arheologijo ali vsaj zgodovino, kar v mestu, kot je Ptuj, z bogatimi ostalinami preteklosti niti ni tako presenetljivo. A sem upoštevala tudi starše. Vmes sem razmišljala še o študiju prava, vendar sem že v srednji šoli uvidela, da to ni zame. Zato sem izbrala ekonomijo. Ugotovila sem, da sem bolj analitična in praktično usmerjena. Ekonomija se mi je zdela hkrati dovolj široka in uporabna veda," pojasnil direktorica zdravstvenega doma Ormož.