Mladi plesalci Plesnega studia Plohl iz Slovenske Bistrice so na nedavnih državnih prvenstvih dosegli izjemne uspehe. Za to ima gotovo veliko zaslug lastnica studia, plesna trenerka Martina Plohl, koreografinja in nekdanja profesionalna plesalka. Mariborčanka, ki že nekaj let stanuje na Spodnji Polskavi, je zelo ponosna na svoje varovance, saj so se odlično izkazali in kljub težkim časom pokazali velik napredek in predanost. "To je dokaz, da smo na pravi poti, da delamo na pravi način. Po dveh premorih zaradi epidemije so otroci še bolj željni znanja, treningov in druženja. To jim je zelo manjkalo. Vsi smo si tudi želeli tekmovanj in smo se nanje osredotočili. Zelo lepo je bilo po dolgem času videti polno dvorano, slišati plesne čevlje in glasbo, to nam je najbolj manjkalo," zadovoljno ugotavlja Plohlova.
Vse več ljudi v tečaj plesa
Svoj plesni studio je odprla pred štirimi leti, potem ko je končala sodelovanje v prvi sezoni oddaje Zvezde plešejo, kjer je s soplesalcem Denisom Porčičem, svetovnim prvakom v kikboksu in reperjem, osvojila drugo mesto. "Zelo zanimivo je videti, kako ljudje gledajo name danes, ko me poznajo s televizijskih ekranov, in kako so me pred tem. Prej sem bila v mehurčku plesnega sveta, poznali so me samo drugi plesalci in trenerji," je vesela, da je njeno pojavljanje na televiziji pripomoglo k večjemu obisku plesnih tečajev in k več individualnim vadbam. "Najprej je šlo od ust do ust, nato se je razširilo. Zelo smo zadovoljni, da imamo takšno število ljudi vsako sezono."
Pripravlja že drugi plesni priročnik
Martina Plohl je zelo zadovoljna z življenjem na Spodnji Polskavi. "To okolje mi je zelo pri srcu. Ljudje so prijazni, pripravljeni pomagati, z mano se veselijo uspehov, me podpirajo in širijo glas o naših dosežkih. Podpirajo me tudi lokalni mediji. To je čudovito. Preden sem se preselila sem, tega nisem občutila," pojasnjuje. Sicer pa ji ostaja malo prostega časa. Je velika ljubiteljica knjig in tudi sama je avtorica plesnega priročnika Principi in metode učenja in poučevanja v športnih plesih. Pred izdajo je že drugi, ki bo namenjen širši populaciji, v njem pa bo pisalo tudi o tem, kako ples vpliva na različne generacije in starostne skupine ljudi, oziroma o blagodejnih vplivih plesa.
Tudi v tej sezoni so imeli okoli 200 tečajnikov vseh starosti, od najmlajših do odraslih, večina jih je iz Slovenske Bistrice, prihajajo pa tudi od drugod. Med njimi je veliko mladoporočencev, ki redno prihajajo tudi po poroki. "To jim je lep način druženja z ljubljeno osebo. Tudi sicer me zelo veseli, da se za ples vedno bolj odločajo nekoliko starejši, ki želijo plesati le za zabavo, za hobi in sprostitev," pravi plesna strokovnjakinja.
Iz izkušenj pove, da so Slovencem bližje standardni plesi. "To odraža našo umirjenost in eleganco. Tudi pri porokah in različnih slavjih se v večji meri odločajo za ples v zaprti drži, predvsem za polko, valček, počasni valček. Sicer se odločijo tudi za kakšen latinskoameriški ples, na primer čačača," razlaga.
Sama se najbolj posveča tekmovalcem, poučuje tudi v tujini, največ v Avstriji, pred koronakrizo je še v Turčiji, Franciji in državah bivše Jugoslavije. Med njenimi varovanci je tako tudi precej tujih tekmovalnih plesnih parov, s čimer se v Slovenski Bistrici združuje širša elitna množica plesalcev.
Ni bilo premorov, dopustov
Martino je za ples navdušil brat Zoran, prav tako nekdanji vrhunski plesalec. Zamikalo jo je pri sedmih letih, a je bil obisk plesne šole takrat neuspešen. "Kot majhna sem se zelo težko ločila od mame. Dve leti zatem sem znova izrazila željo. Takrat sem bila dovolj zrela, da sem vedela, kaj to prinaša, da je treba plesati s fantom in podobno. Ker sem bila zelo nadarjena, so me v mariborski plesni šoli kmalu sprejeli v tekmovalno skupino. Pred tem sem brata skoraj vsak teden spremljala na tekmovanjih, družina je z nama živela plesno življenje," razlaga o začetku kariere, v kateri je kasneje dosegala vrhunske rezultate. Slovenijo je zastopala na številnih svetovnih in evropskih prvenstvih, na svetovni lestvici med več kot 2800 plesnimi pari je bila uvrščena na odlično 13. mesto.
"Najbolj sem ponosna na nazive državne prvakinje, ki sem jih osvojila v Sloveniji in zadnje leto tudi v Ukrajini. Nisem jih osvojila samo kot deklica, ampak tudi v najvišji, najbolj zahtevni članski kategoriji. Prav tako sem zelo sem ponosna na tretje mesto na evropskem pokalu in na prvo mesto na prvenstvu evropskih univerz, česar so se lahko udeležili samo tekmovalci, ki so bili aktivni študentje," strne svoje dosežke, za katere je morala še kako garati.
"Z vsakega tekmovanja odneseš delček in na koncu ustvariš mozaik, ki ti ostane za vedno"
"Kot otrok sem trenirala nekaj ur na teden, na vrhuncu plesne kariere vsak dan. Ko med vikendi ni bilo tekmovanj, sem trenirala. Ni bilo premorov, ni bilo dopustov. Povprečno osem ur dnevno sem trenirala. Obenem sem bila tudi pridna študentka, tako sem bila velikokrat dopoldne na faksu, potem sem šla vmes na trening, nazaj v šolo in zvečer še na en trening," opisuje. Tudi svoje diplomsko in magistrsko delo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru je povezala s športnim plesom. "Ker sem imela zelo visoke ocene, so mi pri diplomi in magisteriju omogočili temo, povezano s plesom. Tako jih je navdušila, da so me ob zaključku prosili, da bi ostala in delala kot asistentka. S tem se mi je odvalil velik kamen od srca in sem se odločila, da se posvetim samo plesu. Ni mi žal, ples je moje poslanstvo, moja ljubezen na prvi dotik in prvi korak. Mislim, da je bila odločitev prava," pojasnjuje svojo odločitev.
Ekstaza čustev
Pri srcu so ji vsi plesi, glede na njen karakter pa ji bolj ustrezajo temperamentni, karakterno močni plesi. Paso doble ali tango. Doda, da so plesalci v nekakšnem svojem svetu, zato se neplesalci težko vživijo v njihova občutenja. "Imamo povsem drug način, drug spekter videnj. Če tega ne poskusiš in ne doživiš, si to zelo težko predstavljaš. Gre za ekstazo čustev, ki se vzbudijo, in odvisna je od določenega trenutka, od glasbe, ki se predvaja, od okolja, od partnerja, od vzdušja, atmosfere ... To je ta edinstven, poseben trenutek. Čeprav vsakodnevno treniramo iste korake, vsako tekmovanje nato prinese povsem drugo doživetje, drug občutek, v tebi se vzbudijo čustva. Z vsakega tekmovanja, z najmanjšega ali največjega, odneseš delček s sabo in na koncu ustvariš plesni mozaik, ki ti ga nihče ne more vzeti in ti ostane za vedno," pojasnjuje svoja občutenja.
V svojem plesnem studiu želi ohraniti kakovosten način dela. "Če bomo ostali na nivoju, ki smo ga ustvarili, bom zelo zadovoljna in vesela. Zame je pomembna kvaliteta in ne kvantiteta. Pomembno je, da imamo naenkrat v dvorani toliko plesalcev, kolikor je mogoče, a obenem še vedno primerno za kvalitetno delo. Cilj in želja je, da ustvarjamo prvake in kvalitetne plesalce ter da širimo ples in ljubezen do plesa med ljudi."
