Kako do več dijakov v kmetijskih smereh na Ptuju

Leto dni je, kar so v Šolskem centru Ptuj dejavnosti Biotehniške šole na podlagi sklepa vlade prenesli na Ekonomsko šolo in združeno šolo poimenovali Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK). Programi do takrat samostojnih šol so ostali enaki. "Naši dijaki sprememb, razen imena šole, niso občutili in nadaljevanje manjšega vpisa v kmetijske programe ne gre pripisati organizacijskim spremembam," poudarja Darja Harb, ravnateljica ŠETK Šolskega centra Ptuj.

Prevzemniki kmetij s poklicno kvalifikacijo

Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo to šolsko leto obiskuje 401 dijak. Četrtina teh se izobražuje v kmetijskih programih. "V naši šoli izvajamo poleg kmetijskih še druge programe, med katerimi je vedno dober vpis v smeri ekonomski tehnik. V naslednjem šolskem letu bomo našim dijakom omogočili izobraževanje za tehnika oblikovanja, s katerim nadaljujejo nekdanji program aranžerskega tehnika. Ostajata smeri gastronom-hotelir in trgovec. Glede na odziv na informativnih dnevih so to programi, kjer z vpisom v novem šolskem letu ne bo težav. Resnično majhno pa je bilo na informativnih dnevih zanimanje za kmetijske programe, kamor bi lahko vpisali 28 kmetijsko-podjetniških tehnikov, po oddelek gastronomov, hotelirjev, cvetličarjev, gospodarjev na podeželju in en oddelek nižjega poklicnega izobraževanja - pomočnik v biotehnologiji in oskrbi. Na informativni dan smo imeli, s podobnimi težavami so se srečali na še nekaj šolah, onemogočen dostop na spletne strani. Informativni smo sicer ponovili, smo pa prepričani, da bi bila udeležba večja, če težav ne bi bilo. Bomo pa v torek, 15. marca, popoldan na naši šolski posesti Turnišče organizirali dan odprtih vrat in tam v živo predstavili naše kmetijske programe," razlaga Harbova, ki je prepričana, da je izbor izobraževalnih programov na ptujskih srednjih šolah dovolj bogat: "Smo pa na nacionalnem nivoju malo zaostali, kar se tiče prenavljanja programov in preveritve vseh obstoječih programov s področja poklicnega in strokovnega izobraževanj. Najmanj zanimanja za vpise je prav v kmetijskih smereh, mladih ti poklici ne zanimajo, čeprav mi veliko delamo na področju ozaveščanja in pomenu pridelave in predelave hrane. Sama bi razloge za zdajšnje razmere iskala kar nacionalni kmetijski politiki, ki mladim ne daje spodbudnih signalov. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na vpis v tovrstne programe, je tudi v dejstvu, da za mlade prevzemnike kmetij ni pogoj končana kmetijska šola, pač pa zadostuje opravljena nacionalna poklicna kvalifikacija. To je mogoče pridobiti veliko hitreje kot zaključno spričevalo rednega izobraževalnega programa."

Prevetriti bo treba nekatere programe

Da je prenova poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji za vse, ne samo kmetijske programe, bila pred več kot desetimi leti, omenja Harbova in še dodaja: "Očitki nekaterih, ki menijo, da gre manjši vpis v naše kmetijske programe pripisati zastarelosti, ne vzdržijo, saj so programi vseh nam sorodnih šol enaki. Šole smo avtonomne le v odprtem delu kurikula, ki predstavlja petino vseh vsebin. Marca lani smo, takoj po odločitvi vlade, ki je v ŠC Ptuj prinesla reorganizacijo, organizirali srečanje naših učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov in praktičnega pouka s področja kmetijstva, s predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine, kjer so bili predstavniki iz cele Slovenije. Na tem srečanju so mladi izrazili nekatere pomisleke o potrebnih vsebinah v kmetijskih programih in mi smo se na te takoj odzvali. V odprti del kurikula, kjer smo avtonomni, smo tako uvedli nove ekonomske in podjetniške vsebine, dodatne vsebine IKT, sodobne oblike trženja in strokovni tuji jezik. Uvedli smo module, kot so sodobne tehnologije v kmetijstvu in projektno delo z okoljem. Dijaki so dobili znanja s področja avtomatizacije in robotizacije, praktično so se preizkušali v Hiši naprednih tehnologij, ki deluje v sklopu ŠC Ptuj, organiziramo strokovne glede primerov dobre prakse. Posodobili smo torej tisti del kurikula, za katerega smo avtonomni in ni predpisan na nacionalni ravni."