Kljub protikoronskim ukrepom okužbe javnih uslužbencev pri delu

Spomladi so javni uslužbenci, ki so delali v nevarnih razmerah, prejeli dva dodatka. Dodatek za delo v rizičnih razmerah po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor v vrednosti do 65 odstotkov urne postavke, pri čemer je opredeljeno, da gre za nevarne delovne razmere takrat, "ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija". Prejeli pa so tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki je bil določen v prvem protikoronskem zakonu. Z vnovično razglasitvijo epidemije so zaposleni v javnem sektorju, ki delajo v nevarnih razmerah, znova upravičeni do dodatka po kolektivni pogodbi. A je peti protikoronski zakon predvidel posebna dodatka le za določene delovne skupine, ki so najbolj obremenjene. Preverili smo, katere dodatke in v kolikšnem znesku so jih lani izplačale svojim uslužbencem nekatere občine iz Spodnjega Podravja.

Na Ptuju 46 tisoč evrov

Na Ptuju sta v preteklem letu v epidemiji občinska uprava in skupna občinska uprava za stranke poslovali v času uradnih ur praviloma po telefonu in elektronski pošti, izjemoma pa tudi osebno pri strokovnem sodelavcu, seveda ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov in po obvezni predhodni telefonski najavi. Vsi nujni postopki so, zagotavljajo na občini, ves čas epidemije tekli nemoteno.

Kot pojasnjujejo, so bili javni uslužbenci v času epidemije upravičenih do dveh dodatkov, v drugem valu pa le do dodatka za delo v rizičnih razmerah. Občina je lani izplačala skupaj dobrih 46 tisoč evrov teh dodatkov, od tega v veliki večini, za dobrih 45 tisoč evrov, dodatke za delo v rizičnih razmerah. Za november so v povprečju izplačali dodatke v znesku slabih 172 evrov. "Kriteriji so bili določeni skladno s predpisi. Do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije so bili upravičeni zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje ali prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Do dodatka za delo v rizičnih razmerah so bili javni uslužbenci upravičeni le za ure, ko so opravljali delo v nevarnih razmerah. Če je javni uslužbenec opravljal delo na domu, se to ne šteje za delo v nevarnih razmerah," so odgovorili na vprašanje o kriterijih. Na občini še pojasnjujejo, da so najvišje dodatke prejeli uslužbenci, katerih ogroženost je bila največja - na delovnih mestih, povezanih s čiščenjem, terenskim delom in civilno zaščito. Najvišji dodatek za november je prejel podsekretar, ki opravlja delovne naloge, povezane s terenskim delom in civilno zaščito, in sicer 469 evrov.

Vrata vseskozi odprta

Da je občinska uprava ves čas delovala nemoteno in da so bila vrata za stranke vseskozi odprta, odgovarjajo tudi na ormoški občini. V prvem valu so uslužbencem izplačali oba dodatka, in sicer 33 zaposlenim od skupno 36, ki so bili prisotni na delovnem mestu, v skupni višini dobrih 18 tisoč evrov. Najvišji dodatek so izplačali zaposlenemu na delovnem mestu inšpektor III. Sicer so na občini za obdobje drugega vala epidemije v letu 2020 dodatke izplačali šele letos, najvišji pa je znašal 440,73 evra bruto.

Tudi Občina Lenart svojih vrat ni zaprla, stranke lahko k njim pridejo vsak delovni dan v tednu. "Do izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve sta bila upravičena dva zaposlena, ki sta hkrati pripadnika civilne zaščite. Ostali zaposleni so prejeli dodatke za delo v tveganih razmerah glede na ocenjen delež ur dejanske izpostavljenosti (delo s strankami)," so pojasnili na občini. Skupno so tako 17 zaposlenim za leto 2020 izplačali dobrih 4500 evrov neto dodatkov. "V prvem valu epidemije so višji delež dodatka (20 odstotkov) prejeli zaposleni režijskega obrata, saj smo menili, da so bolj izpostavljeni možnosti okužbe. Ostali zaposleni so prejeli dodatek v višini 10 odstotkov. V drugem valu epidemije so vsi zaposleni prejeli dodatek v višini 10 odstotkov," še pravijo na občini. V novembru so tako povprečno na zaposlenega izplačali 45 evrov dodatka, znesek pa je bil odvisen od "ocenjenega deleža ur dejanske izpostavljenosti in višine plače zaposlenega". Ob tem dodajajo, da se je kar nekaj zaposlenih kljub upoštevanju ukrepov za zajezitev epidemije okužilo na delovnem mestu.

V Občini Kidričevo so dodatke za delo v tveganih razmerah lansko pomlad izplačali sedmim zaposlenim, tistim, ki so prihajali v službo in niso delali od doma. Za delo v marcu in aprilu so takrat izplačali dobrih 677 evrov dodatka. Kot pravi Damjan Napast, direktor občinske uprave, so spomladi izplačali dodatek še petim zaposlenim: "Dobili so ga nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje in tisti, ki so bili prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Skupna vrednost izplačila je nekaj več kot 4866 evrov. Oktobra so dodatek namenili sedmim zaposlenim v bruto znesku 389 evrov, v novembru je prav toliko sodelavcev prejelo skupno dobrih 685 evrov, v decembru pa je še šest zaposlenih prejelo 582 evrov bruto. Skupno izplačilo dodatkov je v minulem letu znašalo dobrih 7200 evrov.

Prisotnost na delovnem mestu je bila kriterij za izplačilo dodatkov tudi za Občino Markovci, kjer so osmim javnim uslužbencem, kot pravi Marinka Bezjak Kolenko, v vsem preteklem letu izplačali skupaj 7399,96 evra dodatka za delo v kriznih razmerah. Med tistimi, ki so prejeli dodatek, ni direktorice občinske uprave in župana. Vsem zaposlenim razen direktorici občinske uprave so krizni dodatek izplačali tudi v haloški Občini Cirkulane. Skupni znesek izplačil v vsem lanskem letu je znašal 2334,05 evra. Antonija Žumbar, županja Cirkulan: "Naši zaposleni so bili vseskozi na razpolago strankam, so pa nekateri delali od doma. Občine tudi v prvem valu nismo imeli zaprte, občani pa so morali obisk najaviti. Na osnovi spomladanske izkušnje smo se v drugem valu odločili biti na delovnem mestu, saj smo lahko organizirali ločeno delo po pisarnah in se tako izognili neposrednim stikom. Izkušnje spomladanske organizacije dela so namreč pokazale, da vsega zastavljenega dela in nalog ni mogoče opraviti na daljavo."

Občina Majšperk je za delo v kriznih razmerah devetim zaposlenim izplačala 3559,62 evra bruto dodatka. Kot dodaja županja Darinka Fakin, je najnižji znesek znašal 34,66 evra, najvišji pa 124,46 evra bruto. Glede na obdobje, v katerem je delavec opravljal dela in naloge v nevarnih razmerah, so dodatke lani izplačevali tudi v Občini Hajdina. Kot pravi župan Stanislav Glažar, so jih izplačali sedmim zaposlenim (do dodatka nista upravičena direktorica in župan), skupno so prejeli dobrih 9159 evrov bruto dodatka.