Kmetje naj začnejo namakati polja

Preteklo zimo je padlo povprečno le okrog 65 mililitrov padavin na kvadratni meter, zemljo dodatno izsušuje še veter, kar kaže na močno izsušen zgornji sloj tal, zato kmetijski svetovalci te dni kmetom na območju, kjer so zgrajeni namakalni sistemi, svetujejo, naj začnejo namakati.

Suša narekuje namakanje

Marko Černe, specialist za namakanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Ptuj: "Spodnje Podravje ima idealne možnosti za kmetijsko pridelavo z namakanjem. Gre za območje ob reki Dravi in njenih energetskih kanalih, ki zagotavljajo vodo tudi v času, ko ni padavin in jo rastline za svojo rast in dober pridelek najbolj potrebujejo. V kratkem času bi lahko opremili do 3000 hektarjev z namakalnimi sistemi, v daljšem obdobju še veliko več, kar bi dvignilo tolikokrat omenjeno preskrbo z lokalno pridelano kakovostno hrano. Poleg vodotokov lahko vodo zagotavljamo tudi z vodnimi zbiralniki, akumulacijami, zajetji, z zbiranjem deževnice ali s črpanjem podtalnice."
Pri izgradnji namakalnih sistemov v Spodnjem Podravju prednjačita občini Ormož in Gorišnica. Oba namakalna sistema črpata vodo iz energetskega kanala reke Drave, pri tem velja dodati, da ostaja precej vode, ki je po koncesijski pogodbi DEM na razpolago za namakanje, še neizkoriščene. Namakalni sistem Ormož je bil zgrajen v več fazah, prve tri faze že delujejo, lani pa so pridobili sredstva za 4. fazo na površini 160 hektarjev tako, da bo skupno pod namakalnimi sistemi dobrih tisoč hektarjev. Namakalni sistem je omogočil preusmeritev iz poljedelstva v bolj donosno pridelavo zelenjadnic, hmelja in krompirja. Letno tako pridelajo na površinah z namakalnim sistemom okrog štiri tisoč ton domače kakovostne zelenjave. V pripravi je še 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih nameravajo opremiti z namakalnim sistemom v prihodnjih letih.

Manj interesa kot možnosti za namakanje

Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj: "Po izjemno suhi zimi pomanjkanje padavin beležimo tudi v prvih spomladanskih tednih. Ob tem zgornjo površino zemljišč dodatno izsušuje še veter. Brez namakanja v ravninskem območju Ptujskega in Dravskega polja ne bo šlo. Zdaj je čas, da končno spoznamo, da je lastnik kmetijskih zemljišč, ki kmetuje na območju, kjer so namakalni sistemi že zgrajeni, obvezno vključen v sisteme namakanja, saj bomo tako te sisteme lahko tudi širili. Če je državni in evropski denar namenjen izgradnji namakalne infrastrukture, ki je strateškega pomena za pridelavo, se mora vsak lastnik zemljišča vključiti. Tistim, ki imajo žita na namakalnem območju, priporočam, da začnejo namakati. To naj storijo tudi vsi, ki so že posadili krompir, čas je za namakanje tudi v pokritih sistemih rastlinjakov." Med Mariborom in Ptujem, na Dravskem polju, imamo blizu 20 tisoč hektarjev kmetijskih njivskih površin, ki bi jih lahko namakali z dravsko vodo iz kanalov HE Zlatoličje in Formin."