V slovenjegoriški vasici Jakobski Dol malokdo ne ve za "patronažno" Nado Žmavc, čeprav je že kar nekaj let upokojena. Danes 77-letna gospa se je v te kraje iz rodne Ljubljane preselila pri svojih 26 letih z možem Francijem in dvema majhnima hčerama. Pred tem je Žmavčeva, ki je končala Višjo medicinsko šolo v Ljubljani, kot patronažna medicinska sestra delala v Polhovem Gradcu, potem pa se je morala na vaditi na povsem drugačen teren. V bližini moževe domačije, na Ročici v Jakobskem Dolu, sta namreč kupila 200 let staro hišo in jo začela obnavljati.
Ko so bile ceste še makadamske ...
Ko se je zaposlila pri patronaži Zdravstvenega doma Maribor, je njen teren obsegal skoraj 50 kvadratnih kilometrov - od Jakoba, Jarenine in Gačnika, ki jih je bilo treba prvih nekaj let prepešačiti: "Ceste so bile makadamske, blatni kolovozi, zato sem si kupila 'bata' škornje. Zime so bile hude, z veliko snega, nisem poznala terena, ni bilo telefonov, kaj šele vodovoda. Veliko težav mi je delalo sporazumevanje z domačini, saj so govorili v narečju (otroci so spali v 'petikah', ženske so nosile 'antvale', možje so opiti večkrat 'rezonirali' …). Sčasoma je tudi v te kraje prišel telefon, vodovod, makadam je zamenjal asfalt. Za na teren sem dobila kolo, nato moped in zadnjih nekaj let službenega hrošča - kakšna komoditeta!"
Veliko je prispevala k razvoju kraja
Zelo aktivna je bila nato tudi v pokoju. Pridružila se je Krajevni organizaciji Rdečega križa in aktivno delovala kot članica nato pa do leta 2012, ko ji zdravje tega ni več dopuščalo, bila tudi celih 30 let predsednica. Od takrat Jakobski Dol, kljub njenim prizadevanjem, nima več KO Rdečega križa. Težko bi strnili, koliko krvodajalskih akcij, koliko paketov socialne pomoči in obiskov starostnikov je bilo opravljenih v vseh teh letih predsednikovanja Žmavčeve.
"Vzljubila sem te ljudi in še posebno te kraje"
Osrečuje jo 15 vnukov
Danes se veliko posveča predvsem svoji družini, njena prva skrb zjutraj pa je bernski planšar Roni. Sicer pa sta nato s Francijem po dveh hčerkah imela še tri otroke, čeprav je večina takrat imela le enega otroka. Danes imajo Žmavčevi otroci Polona, Darja, Robert, Gorazd in Katja že vsi svoje družine (dve hčeri sta šli poklicno po maminih stopinjah) ter babico osrečili s petnajstimi vnuki. Tako je pravi živžav pri hiši ob večjih družinskih praznikih, ko jih babica z veseljem sprejme za domačo mizo. Vsi radi prepevajo, nekateri obvladajo tudi kak inštrument in že nekaj let nastopajo na tradicionalni glasbeni prireditvi Poj z menoj, ko prepevajo družine iz Jakoba. Letos je bil oder skoraj premajhen za njih, saj jih je nastopilo 15 - tri generacije Žmavcev.
