Korant Spuhlja: Ohranjajo pustne običaje, posneli so video

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
26.01.2021 15:55
Desetletja pred vpisom obhodov kurentov na Unescov seznam kulturne dediščine so domačini v Spuhlji na pustni ponedeljek že čakali na njihov prihod.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pustni čas prihaja, vse bo drugače. 
Slavica PIČERKO PEKLAR

Kulturno društvo folklornih dejavnosti (KDFD) Korant Spuhlja je eno najstarejših organiziranih skupin korantov na Ptujskem polju z več kot sto člani. "Od nekdaj so ljudje v naši vasi ohranjali tradicijo pustnih običajev, ki je v teh naših krajih še kako živa. Od leta 1985 delujemo organizirani v društvo in v pustnem času je po vasi srečati skupine korantov, med njimi pa je videti tudi piceke, ruse, orače, pokače in druge pustne like. Da bi to dediščino ohranili, smo v vasi pripravili program ohranjanja pustnih običajev in v preteklem letu pripravili že nekaj predstavitev v vrtcih in šolah. Rade volje pa se bomo odzvali še na kak klic in s pustom povezano dediščino in običaje približali še komu," pravi Igor Vidovič, predsednik KDFD Korant Spuhlja.

Člani društva so danes povabili na spletno tiskovno konferenco in v luči zdajšnjih razmer predstavili svoje delo ter spomnili, da bi, če bi bili časi kot nekoč, pravzaprav še pred letom, ta konec tedna vabili na tradicionalni in hkrati največji sejem in razstavo korantove opreme, odšli na pustna gostovanja v tujino in se pripravljali na domače pustno dogajanje. "Lani smo uspešno zaključili projekt Ohranjanje pustnih običajev v naši vasi, v sklopu katerega smo posneli kratek promocijski video in izdelali program predstavitve tradicionalnih pustnih likov. Če kdaj, je zdaj čas, da narejeno predstavimo širši javnosti in ljudem omogočimo, da vsaj tako občutijo pustni čas," dodaja Marko Šamperl, član društva, in spomni, da je le še slab teden do svečnice in prvega poka z biči, ki naznanja začetek pustnega dogajanja. Zaradi sprejetih zdravstvenih ukrepov organiziranega pustnega dogajanja po več desetletjih na Ptujskem zagotovo ne bo, verjetno pa se bo našel kdo, ki bo na svojem dvorišču počil z bičem ali zarožljal s korantovimi zvonci, da se bo slišalo tja čez polje.

Iz Spuhlje je tudi 7. princ karnevala Marko Klinc, znan in vešč izdelovalec korantove oprave, ki je kot Klinc Hauptmann Spuhljanski povezal sovaščane, da so ti še bolj kot prej začeli obujati stare običaje, obenem pa ga kot tlačani spremljali na številnih dogajanjih. Člani društva KDFD Korant Spuhlja so za svoj projekt, vreden dobrih sedem tisoč evrov, prejeli slabih pet tisoč evrov evropskega denarja. "Sodelovali smo na četrtem javnem pozivu za izbor operacij LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Pri delu smo si pomagali s podobo prvotnega koranta iz arhiva Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in s spomini naših najstarejših občanov, ki vedo, da so bile korantije nekdaj izdelane iz zajčjih kož. Prav nič razkošne, takrat je imel korant le en večji kravji zvonec, sedaj jih ima pet, bil je obut v škornje in ni imel rdečih ali zelenih gamaš, kot jih ima danes," se spominjajo koranti iz Spuhlje, ki so domače ljudi že od nekdaj obiskovali na pustni ponedeljek, zdaj pa je to njihovo obredje vpisano na seznam Unescove kulturne dediščine.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta