Marko Prelog s Ptujskega polja se je z bratom Mirkom in starši odločil, da sladkorno peso po desetletju od zaprtja Tovarne sladkorja Ormož znova posejejo na vsaj petih hektarjih. Poljščina je za njihovo kmetijo pomembna kot nova rastlina v kolobarju, v katerem že imajo koruzo, ječmen, pšenico, rž in buče. Postopki in tehnologija pridelave so jim večinoma znani, a je tudi precej novosti.
Stabilni pogoji
Marko Prelog poudarja: "Pesa je verjetno edina poljščina, za katero je že ob setvi s pogodbo dogovorjena cena za odkup. Torej pri njej ni tako, kot je stalna praksa v Sloveniji pri prodaji pšenice in drugih pridelkov, kjer so kmetje brez kakršnih koli pogajalskih možnosti."
Smetano pobirajo drugi
Pridelovalci pese si vsekakor želijo, da bi v Sloveniji v nekaj letih zgradili nov obrat za predelavo sladkorne pese, najsi bo za sladkor ali za kaj drugega. Marko Prelog: "Vsi vemo, da je le s predelavo in prodajo končnih izdelkov mogoče pobrati smetano, ki jo zdaj na žalost pobirajo drugi zunaj Slovenije. Zakaj torej končno tudi naši kmetje ne bi kot solastniki tovarne dobili kaj več od te perspektivne poljščine in ne bi zgolj pridelovali surovine? Zato z vsem srcem podpiram prizadevanja zadruge za novo tovarno."
Grenek priokus
Vlado Hunjadi, tajnik Kooperative Kristal in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, kjer so spodbudili ponovni zagon pridelave pese: "Zadruga je na svojih organih že pregledala opravljeno delo v preteklem letu in obravnavala načrte za letos. Ugotovili smo, da kljub težkim vremenskim pogojem dosegamo povprečno boljši rezultat kot kmetje v okoliških državah."
Predlani je 37 kmetov posejalo sladkorno peso na 75 hektarjih v Podravju in Pomurju.
Lani jo je 52 kmetov posejalo na že 175,66 hektarja in letos bo rasla na 200 hektarjih.
Skupno so lani pridelali 10.862 ton pese, 20 kmetov je doseglo nadpovprečne hektarske donose in 25 tudi nadpovprečno stopnjo sladkorja.
Predlanska odkupna cena tone očiščene pese s 16-odstotno stopnjo sladkorja je bila 36 evrov, lanska 33, tolikšna bo tudi letos.