Manj v proračunu ptujske mestne občine tudi za glasbeno šolo

Ptujski mestni svetniki so danes opravili še zadnjo redno sejo pred poletnimi počitnicami in na njej z večino glasov potrdili rebalans letošnjega proračuna v višini dobrih 44,5 milijona evrov, kar je za dobrih 200 tisoč evrov oziroma 0,5 odstotka manj od sprva sprejetega. Proračun za leto 2022 v višini slabih 44,7 milijona evrov so sicer potrdili novembra lani.

Upajo na najboljše

Kot pojasnjujejo na občini, so morali spremembe proračuna narediti zaradi sprememb cen energentov ter nekaterih drugih surovin in storitev, ki vplivajo na povečanje odhodkov pri izvedbi investicij ter materialnih stroškov neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna. "Rebalans je zdaj postavljen na nekem stanju, ki ga pričakujemo do konca leta. Nekatere postavke smo znižali zaradi nezmožnosti realizacije, nekatere se zamikajo. Ob tem pa je tudi zadolževanje nižje za milijon evrov, saj smo iz evropskih virov nekaj sredstev pridobili že predčasno," je po seji pojasnila županja Nuška Gajšek in ob tem izrazila upanje, da bo občini uspelo v teh finančnih okvirjih tudi ostati in da jim "napovedane podražitve in vse, kar se na trgu dogaja, ne bo še bolj premešalo štren". A se pripravljajo tudi na tak scenarij.

Največja sprememba se nanaša na projekt odvajanje in čiščenje odpadne vode porečju Drave, za katerega so glede na realizacijo sredstva znižali za dobrih 670 tisoč evrov, po drugi strani za dobrih 310 tisoč evrov več namenjajo za investicijsko vzdrževanje cestne infrastrukture. Novi postavki v proračunu sta namenjeni projektu ureditve dostopov do turističnih znamenitosti - prenovo Ulice heroja Lacka in Zelenikove ulice v znesku slabih 63 tisoč evrov - ter projektu ureditve fekalna kanalizacija Pacinje v višini 200 tisoč evrov.

Povišali pa so tudi sredstva splošne proračunske rezervacije z načrtovanih 50 tisoč na 100 tisoč evrov, ki jih smejo porabiti za nepredvidene namene in za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.

Občina se po novem glede na že omenjene višje transferne prihodke za investicije zadolžuje za pet milijonov evrov (prej šest). Kot še pojasnjujejo na občini, pa je višja dopustna višina zadolžitve javnega sektorja na ravni občine - v višini 3,2 milijona evrov namesto dva milijona -, ker v preteklem letu niso izvedli zadolžitve za projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Mestni svet bo o predvidenem zadolževanju v letu 2022 ponovno odločal.

Zanemarjanje četrti

Ob potrjevanju rebalansa proračuna je sicer svoje zadržke najodločneje izrazil samostojni svetnik Milan Klemenc, ki ga je zbodlo predvsem, da naj bi občina na nekatere četrtne skupnosti (ČS) popolnoma pozabila: "Postavko materialnih stroškov za javne zavode je občina v določenih segmentih večinoma povišala, medtem ko je na materialne stroške v ČS kratko malo pozabila. O tem sem govoril že na seji, na kateri smo obravnavali proračun 2023, ko je bilo rečeno, da se bomo predsedniki ČS o tem še pogovorili. Pa iz tega ni bilo nič. Zelo me moti, da ČS že vsaj pet let bolj ali manj životarijo oziroma se prebijajo iz meseca v mesec. Vsi stroški so se zvišali, tudi iz naslova organizacije različnih dogodkov, ki se odvijajo v ČS. Nekatere ČS jih zaradi pomanjkanja sredstev tako niso sposobne izvesti." Ob tem se nekatere ČS tudi zelo razvijajo, druge pa bistveno manj in "dobijo le drobtinice, ki padejo z mize".

Klemenc pa je ob tem izrazil še zaskrbljenost glede višine sredstev, ki jih občina v rebalansu namenja za sanacijo strehe Glasbene šole Karola Pahorja: "V Dravski ulici se streha bolj ali manj podira. Res mislite, da bo 15 tisoč evrov v tem letu dovolj ob dvigu cen, kakršnim smo priča?" Temu mnenju se je pridružil še Janez Rožmarin, NSi. Klemenc pa je v razpravi izrazil še mnenje, da občina ob tem namenja denar za nepotrebne stvari, na primer obnovo celotne fasade v Domu krajanov Grajena tudi na delu, ki je v lasti zasebnih lastnikov, v vrednosti 28 tisoč evrov. Občini je očital tudi, da "vlaganja sledijo politični obarvanosti oziroma željam po prebarvanju".

Županja je očitek o političnem barvanju četrti označila za nesmisel in zavrnila tudi očitke o nesorazmernih vlaganjih: "V tem mandatu se trudimo za enakomerno razvitost, dejstvo pa je, da so bile ene četrti bistveno slabše razvite od drugih. Morda je zato zdaj videti, da v nekatere nekoliko več vlagamo." Kar se tiče Doma krajanov Grajena, pa naj bi ob urejanju fasade še stanovalci in lastniki poslovnih prostorov v preostalem delu objekta, katerega je sicer solastnik tudi občina, izrazili željo, da pristopijo, kar je Gajškova označila za racionalno in gospodarno: "Nikomur pa ne plačujemo, kot je bilo zdaj predpostavljeno, njihovih deležev. Ve se, da se to ne dela in da je nezakonito."

Pojasnila je še, da pri glasbeni šoli ne gre za obnovo strehe, kot so nameravali sprva, temveč le za nujna popravila, da bo streha vzdržala še nekaj let, za kar so tudi pridobili strokovna mnenja: "Celovita obnova strehe bi morala sovpadati s celovito obnovo stavbe. Dejstvo pa je, da si v prihodnjih letih za glasbeno šolo želimo novo lokacijo, nove prostore, ki bodo grajeni namensko in bodo odražali resnične potrebe." Glede tovrstnih možnosti pa naj bi pogovori še potekali.