Slavica Pičerko Peklar
O pustu se v deželi koranta pred pol stoletja in več ni kaj dosti govorilo. Danes se mi zdi, da je fašenk tako hitro, kot je prišel v vas - in odraščala sem v Markovcih - tudi izginil. Vmes se spominjam našega bežanja in skrivanja, saj je fašenk na ves glas (z)divjal med hišami, a smo tiste dni tudi težko čakali, da so k hiši pripeli orači in so po dvorišču zaplesale in zapele vile. Vsaka gospodinja je rada pozdravila piceke, ruse in meliko, saj je njihov obisk napovedoval zdravo živino. Otroci smo bežali pred medvedi in hudički ter verjeli, da bo korant odgnal vse slabo iz dežele.
Sila, ki žene h korantu
Že videti koranta je bilo prav posebno doživetje, saj jih ni bilo dosti, ki bi premogli korantovo opravo. In ko se je od vaške cerkve svetega Marka dol po vasi zaslišal zven korantovih zvoncev, nas je neka nevidna sila gnala v njegovo bližino, pa čeprav smo se ga, še posebno dekleta, kar malo bali. Nikdar nismo vedeli, kdo se skriva za mogočnim obličjem in kam se bo stegnila roka z bodečo ježevko. Ja, fašenk iz moje mladosti je poln skrivnosti, divjih glasov, hitrih korakov in vonja po krapčičih, ki jih ni smelo zmanjkati. Z leti smo pozabljali na duhove, povezane s starim verovanjem, in je ta naš markovski fašenk odhitel v mesto in se potem - kakšna sreča - vrnil na domača dvorišča.
Letos ga bomo, še bolj kot pretekla leta, srečali za kakšnim vaškim ovinkom, slišali prihajati čez polje. Nihče, napovedujejo domačini, ne ve, kako bo, od kod se bo vzel in kam bo šel ta letošnji fašenk, a zdi se, da v tančico skrivnosti zavito dogajanje vrača starim običajem izgubljeno prvinskost. V noči po svečnici, 2. februarja, so se po vaseh na Ptujskem tudi letos oglasili korantovi zvonci in čez polja je odmeval pok bičev. Preganjanje zime in zlih duhov, kot narekujejo poganski običaji, so ljudje letos vzeli zares še bolj kot pretekla desetletja. Skoraj naskrivaj, a vendar dovolj glasno, saj fašenk ne more biti tih, domačini živijo te dni s tradicijo in na domačih dvoriščih ohranjajo obredje, ki je pretekla leta vabilo na markovški fašenk ljudi od blizu in daleč. Obiskovalcev letos ne bo, a gostoljubni domačini, ki so kar 29 let vabili na svoja dvorišča in poskrbeli za obilno pogostitev množice obiskovalcev, so prepričani, da bo že ob letu spet kot nekdaj.
Neorganizirano, nenadejano kot nekoč
Da je v krajih, od koder izvirajo najstarejši pustni običaji pri nas, to leto še bolj glasno kot sicer, povedo domačini in napovedujejo, da bo zven korantovih zvoncev in pok bičev slišati vse do pepelnične srede. Bolj slutiti kot videti je te dni Markovčane in okoličane, ki ohranjajo duh starega. Tak, vedno malce skrivnosten, ko je pridivjal izza kakega hišnega ogla, se spominjajo najstarejši, je bil fašenk pred pol stoletja in več. In takšno, neorganizirano, nenarejeno in brez ograj, ki jih pustu tako radi nastavljajo v mestih, bo, kot kaže, pustno dogajanje letos.
