Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela Markovci letos obeležuje 85 let delovanja in sredi aprila so zdajšnji člani društva, ki delujejo v več sekcijah, vabili na celovečerni koncert, ki je navdušil številne obiskovalce. Ti, ki vrtiš življenje, so poimenovali prireditev, na kateri so zaplesali kopjaši, plesalci ljudskih plesov in osnovnošolci, ki plešejo v otroški folklorni skupini. Zapele so ljudske pevke, ki letos praznujejo pol stoletja delovanja, in pevke ljudskih pesmi Kitice, ki so najmlajša med vsemi sedmimi sekcijami, ki delujejo v okviru društva.
Nika Rožanc, predsednica društva: "Folklorno društvo Markovci je bilo ustanovljeno leta 1938 in že leto kasneje so se člani, na pobudo etnomuzikologa Franceta Marolta, zbrali v skupino in prvič pod vodstvom Frana Žižka nastopili na Velikem festivalu slovenskih narodnih običajev v Mariboru, kjer so širni množici predstavili ženitovanjski lik kopjaša in etnografske pustne like koranta, zlodeja, orače, pokača, piceke, ruso-čargo, rabolja in medveda. Danes v društvu deluje folklorna skupina, kopjaši, ljudske pevke, pevke ljudskih pesmi Kitice, pevci ljudskih pesmi, godci ljudskih viž ter pustni in ostali liki, kot so koranti, orači, medvedi, ruse, piceki, vile, zafčin. Vsa ta naša dejavnost nas uvršča med najbolj bogata društva v Sloveniji, saj ni nikjer drugje najti toliko šeg, navad in običajev, še posebej pustnih, kot prav na našem območju. Trudimo se ohraniti vse tisto, kar je nekoč bila stalnica v vsakdanu preprostega, kmečkega človeka." Folklorno društvo Markovci je že vrsto let steber folklore in ohranjanja običajev v celotni Sloveniji. S svojim dolgoletnim delom so si pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za to dejavnost mogoče pridobiti.
Na večeru se je plesna skupina predstavila s koreografijami Keri de lübi moj, krčmarsko polko, plesom z bosmani in štelngo, kjer so za koreografijo in glasbene priredbe poskrbeli člani društva Mojca Kostanjevec, Nika Rožanc, Vasja Samec in Peter Bezjak, glasbene priredbe pa so delo Metoda Kostanjevca, Mitja Petka in Leje Krajnčič.