Poezija kmetijstva, kakor v Sloveniji poimenujemo čebelarstvo, ima dolgoletno in bogato tradicijo tudi v Slovenski Bistrici. Zato so se v Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica odločili, da običajen dan na grajski tržnici na svetovni dan čebel (20. maj) obogatijo s predstavitvijo Čebelarskega društva Slovenska Bistrica in delavnico poslikave panjskih končnic za najmlajše. Na tržnici so se predstavljali številni čebelarji, manjkal ni bistriški medičar Beno Kolarič, predstavilo se je Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica, ki bo prihodnje leto praznovalo 100 let delovanja.
Kmalu apiterapevtski čebelnjak
"Čebelarsko društvo ima v Čebelarskem centru na Zgornji Bistrici vsako nedeljo od 15. do 20. ure dan odprtih vrat, kjer si lahko obiskovalci ogledajo pot medovitih rastlin, skalnik, malo večji opazovalni panj, muzej, knjižnico, v trgovinici pa kupijo izdelke članov čebelarskega društva. V kratkem bo končan tudi apiterapevtski čebelnjak," je povedal član čebelarskega društva Matevž Tomažič.
Pomagajo pri zbiranju eksponatov za obogatitev muzejske zbirke
Čebelarsko društvo je pred kratkim pozvalo ljudi, naj pomagajo pri zbiranju eksponatov za obogatitev muzejske zbirke. "Odziv je bil kar dober, ljudje so prinesli precej starih pripomočkov za čebelarjenje, tudi slik. Poziv še velja, saj bi radi za prihodnje leto, ko bomo praznovali 100-letnico delovanja društva, obogatili muzejsko zbirko in pripravili zbornik," je še povedal čebelar Matevž Tomažič.
Delavnica poslikave panjskih končnic
Slovenjebistriški zavod za kulturo je ob tej priložnosti za najmlajše obiskovalce grajske tržnice pripravil delavnico poslikave panjskih končnic. "Panj je star okoli 100 let in je s področja Pohorja. Takšne so izdelovali nekoč. Spleten je iz šibja ter obdan z glino in s kravjeki," je pojasnila etnologinja Uršula Pipenbaher. Ob panju so najmlajši ustvarjali svoje panjske končnice. "Pripravili smo jim lesene deščice, otroci pa z barvami nanje ustvarjajo svoje motive," je povedala Mateja Lešnik, Uršula Pipenbaher pa je pojasnila: "Panjska končnica je poslikana deščica, ki zapira oziroma končuje panj kranjič. Poslikani panji so bili na Slovenskem v splošni rabi ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. Prve poslikane panjske končnice pa so se pojavile v drugi polovici 18. stoletja, v 19. stoletju pa se je umetnost slikanja končnic na Slovenskem močno razmahnila in na začetku 20. stoletja z izumiranjem kranjičev polagoma zamrla."
