Arheološki depo naj bi zrasel na mestu zdaj že porušene nekdanje polnilnice ob Dominikanskem samostanu in mestnem obzidju.
V proračunu ptujske občine za leto 2022, ki so ga nedavno potrdili ptujski svetniki, je med drugim ponovno tudi postavka v višini 249 tisoč evrov za ureditev arheološkega depoja odprtega tipa, katerega otvoritev so na občini napovedovali že za minulo jesen. Gre za projekt, za katerega so se na ptujski občini odločili, ko je postalo jasno, da arheološkega muzeja na Ptuju še nekaj časa ne bo. Kot smo že poročali, je namreč ministrstvo za kulturo v prejšnji sestavi vlade predlagalo ureditev muzeja v grajski žitnici, a sedanje ministrstvo za to nima posluha. "Predlog ptujske občine je sedaj znova, da bi morda lahko muzej uredili v nekaterih prostorih Dominikanskega samostana," je tako vse, kar je o usodi muzeja lahko povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleksander Lorenčič.
Projektantov dolgo niso mogli priklicati
Zato so, kot pravi ptujska županja Nuška Gajšek, na občini ubrali srednjo pot, ki je v pristojnosti občine, in lani začeli postopke za izgradnjo depoja: "Odločili smo se, da bomo vsaj te neugledno razmetane kamnite artefakte, ki jih imamo, postavili tako, da bodo dostopni javnosti. Da nam ne bodo v sramoto, ampak jih bomo postavili in razstavili, kot si zaslužijo. Mene najbolj boli, da imamo na Mestnem trgu repliko Florijanovega spomenika, hkrati pa nam originalni spomenik leži kot neki čisto navaden kamen pred starim depojem. Ob tem je treba povedati, da smo v zaostanku predvsem iz projektantskih razlogov." Projektanti namreč naj ne bi pravočasno izpeljali vseh postopkov, tako da občini do sedaj še ni uspelo pridobiti niti gradbenega dovoljenja. "Smo pa zdaj končno vložili vsa mnenja, tako da gradbeno dovoljenje ni več tako oddaljena realnost," pravi Gajškova in ob tem izpostavi po njenem mnenju nekorektno ravnanje projektantov v tem primeru, saj naj bi ti po tem, ko so delo sprejeli, nanj pozabili in za nekaj mesecev celo popolnoma prekinili komunikacijo z občino.
V sklopu projekta konservatorsko-restavratorskih posegov na delu mestnega obzidja naj bi najprej porušili garaže na dvorišču samostana.
Rušitev lop in restavriranje obzidja
Ureditev arheološkega depoja pa je le prvi korak k ureditvi območja ob Dominikanskem samostanu. Ptujska občina je bila namreč uspešna na javnem razpisu za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo država sofinancirala v tem in prihodnjem letu. Na njem je kandidirala s projektom konservatorsko-restavratorskih posegov na delu mestnega obzidja. Gre za ostanke mestnega obzidja s stolpom ob Dominikanskem samostanu, ki bi, kot so na občini pojasnili ob predstavitvi projekta ptujskim svetnikom, ob primerni prezentaciji lahko postali izjemna točka zaključka poti skozi srednjeveško mesto, s pogledom na Dravo in sončni zahod: "Predmet investicije je obnova dela mestnega obzidja, ki je trenutno zakrit pred očmi javnosti, in ob tem jasno predstaviti mestni rob, ki ga v današnjem stanju ne prepoznavajo niti občanke in občani mesta Ptuja."
Odprto vprašanje, ali naj porušijo prizidek, v katerem je bil včasih del arhiva
Po besedah ptujske županje naj bi skupno slabih 132 tisoč evrov vredna investicija, ki jo bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo v višini 40 tisoč evrov, poleg restavriranja obzidja zajemala še odstranitev lop na zadnjem dvorišču Dominikanskega samostana. Gre za naslednji korak po ureditvi arheološkega depoja odprtega tipa.
Tako naj bi bil po natečajni nalogi podjetja Arrea arhitektura za projekt arheološkega depoja odprtega tipa nekoč videti pogled na mestno obzidje z desnega brega Drave.
Šli bodo po korakih
Kasneje, korak za korakom, pa naj bi, kot pravi Gajškova, uredili še lapidarij na notranjem dvorišču samostana, zadnje dvorišče in pogled na Dravo, pri čemer je še odprto vprašanje, ali naj porušijo prizidek, v katerem je bil včasih del arhiva. A Gajškova pojasnjuje, da se nagibajo k rušitvi, saj vpliva na plazenje terena.
Prikaz območja dela mestnega obzidja
"Kolikor nam je znano, Mestna občina Ptuj v tej fazi žal namerava ob konservatorsko-restavratorskih posegih na segmentu mestnega obzidja, vključno z vogalnim obzidnim stolpom, zgolj postaviti arheološki depo, vsi ostali segmenti urejanja območja - ureditev okolice, vključno s prezentacijo poteka porušenega dela mestnega obzidja in mestnih vrat, ureditev notranjega samostanskega dvorišča z lapidarijem - pa so odloženi. Kljub temu verjamemo, da bo že konservatorsko-restavratorska obnova obzidja bistveno doprinesla k varstvu, konservaciji, restavraciji in prezentaciji spomeniških sestavin tega dela mestnega obzidja, ki tvori sestavni del Dominikanskega samostana, mestnega jedra in vplivnega območja Ptujskega gradu," ob tem dodaja še Simona Menoni Muršič iz mariborske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so prijavo na razpis občini predlagali in jim nudili pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije.
Odziv Arree: Bolj zahtevno, kot so mislili
Maruša Zorec, direktorica podjetja Arrea arhitektura, projektanta arheološkega depoja, priznava krivdo za zamude pri projektu ureditve arheološkega depoja odprtega tipa: "Projekt se je izkazal za bolj zahtevnega, kot smo sprva mislili. Tudi pri gradbenem dovoljenju je bilo potrebno urediti nekatere stvari. Je pa sedaj tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, tudi projekti za izvedbo so pripravljeni in oddani. Obdelali smo jih celo v dveh različicah zaradi vrednosti investicije. Moje mnenje je sicer, da stvari, ki jih počnemo, ostanejo v prostoru 50 let in več, zato se jih je potrebno lotevati s previdnostjo in premislekom ter si za to, da so dobro zasnovane, tudi vzeti dovolj časa. To je morda nekoliko v opravičilo. Krivda pa je vsekakor povsem na naši strani." Zorčeva pa je ob zanikala trditve ptujske županje, da naj bi bili kot projektant nekaj mesecev za občino nedosegljivi. Prepričana je, da je bilo sodelovanje vseskozi korektno in je pohvalila odnos odgovornih na občini ter njihovo vodenje projekta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
