Hojka Berlič
Ptujski grad je osrednji magnet za obiskovalce Ptuja, hkrati je izjemnega pomena tudi ptujska veduta, ki je prav z gradom v ospredju ena najlepših v Sloveniji. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ki grad upravlja, pa je eden največjih muzejev pri nas, tako po obsegu zbirk kot tudi upravljanja številnih objektov, tistih v okviru grajskega kompleksa v državni lasti pa tudi drugih, ki so v občinski lasti. Ob tem pa se srečuje s številnimi infrastrukturnimi, upraviteljskimi in drugimi težavami in izzivi. Kot je pojasnil direktor muzeja Aleksander Lorenčič, imajo med drugim visoko starostno strukturo zaposlenih in so kadrovsko podhranjeni. Še bolj pereči pa sta infrastrukturna in finančna podhranjenost. "Čeprav to ni tokratna tema, je vsem znana problematika neobstoja arheološkega razstavišča, delovnih in depojskih prostorov, pri čemer je treba reči, da imajo vsi oddelki manko na teh področjih. Kar se tiče finančne podhranjenosti, pa je dejstvo, da se kot upravitelj vseh teh objektov soočamo s številnimi težavami. Posledice se na neki način kažejo pri vsebinski izvedbi, tudi pri samih zbirkah, ki jih ne moremo posodabljati in urejati tako, kot bi si želeli. Seveda pa je še veliko bolj vidno, da smo nezmožni sanirati in vzdrževati vse te objekte v okviru grajskega kompleksa. Veliko od njih pa jih je v izjemno slabem stanju. Pravzaprav gre za gašenje požarov, ko se ureja res tisto najnujnejše." Lorenčič je ob tokratni predstavitvi znova izpostavil, da grajski kompleks še vedno nima požarnega hidranta, o čemer razprave tečejo že vrsto let, saj ni jasno, kdo je pravzaprav dolžan poskrbeti zanj, ali država kot lastnik ali lokalna skupnost.
V petih letih 850 tisoč evrov
Leta 2016 so z denarjem ministrstva za kulturo sanirali podrto obzidje, ki se je porušilo pozimi leto poprej. Med drugim so zrušili dotrajano stavbo v Raičevi ulici 9, s svojimi sredstvi so sanirali sanitarije na gradu, koncu se bliža tudi sanacija prostorov zbirke glasbil. Letos so dočakali še zaključek sanacije treh delov grajskega obzidja v vrednosti dobrih 250 tisoč evrov, ki jih je prispevalo ministrstvo. Pričeli so zasaditev pod saniranim grajskim obzidjem pri južnem stolpu. Če bo vse potekalo po načrtih, pa naj bi sanirali tudi streho severnega grajskega stolpa.
Ministrstvo za kulturo je tako po Lorenčičevih besedah v obdobju od leta 2014 do 2017 za investicije v grajski kompleks namenilo skupno 640 tisoč evrov. Lani in letos pa še dodatnih dobrih 200 tisoč evrov. V prihodnjem letu naj bi ministrstvo zagotovilo denar za sanacijo Romanskega palacija in streho zahodnega stolpa, ki je sicer v celoti v slabem stanju.
Grajski kompleks še vedno nima požarnega hidranta
Konservatorski načrt bodo delali še leta
Povod za predstavitev je bil skupni sestanek s predstavniki ministrstva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na katerem je bilo muzeju obljubljeno, da bo letos le zaključena težko pričakovana mapa 1 konservatorskega načrta. Želja tako muzeja kot ptujske občine je namreč bila, da bi še pred izdelavo celotnega konservatorskega načrta začeli nekatere nujno potrebne investicije v grajski kompleks, med drugim ureditev poti na grad s parkirišča pa tudi objekta s sanitarijami ob parkirišču. Kot je znova poudaril Srečko Steinbacher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izdelava konservatorskega načrta, katerega naročnik je država, za celoten grajski kompleks zahteva precej časa, znanja različnih strok in ne nazadnje tudi denarja. Potrebne pa so tudi številne raziskave, ki zaradi aktivnosti na gradu niso mogoče, zato so izdelavo načrta razdelili na več faz.
Pretirane zahteve zavoda?
Številne očitke, ki jih je znova vse pogosteje slišati na Ptuju, da je za počasen razvoj krivo tudi (pre)počasno delovanje kulturovarstvenikov, ki naj bi imeli velikokrat tudi pretirane zahteve, je iz publike povzela nekdanja ravnateljica ptujske knjižnice in predstavnica društva Ptuj je naš Lidija Majnik: "Najprej je bilo rečeno, da lahko drevesa sadimo povsod tam, kjer je drevo rastlo, in ga nadomestimo brez kakršnegakoli vprašanja. Zdaj, po novem, moramo imeti vedno zagotovljeno prisotnost arheologov, konservatorjev in ne vem koga še." Takšne in podobne nerazumne zahteve tako po njenem mnenju oddaljujejo mariborski zavod od Ptujčanov.
Kulturni evro in javno-zasebno partnerstvo
Lorenčič pa si je želel spregovoriti tudi o možnostih za to, da se vendarle zgodi preboj in se nekatere zadeve odvijajo hitreje: "Veste, da je bil pred kratkim končno sprejet zakon o kulturnem evru oziroma zakon, ki naj bi omogočil financiranje najbolj nujnih projektov na področju kulturne dediščine. Upam, da bo iz tega naslova tudi ptujski muzej dobil določena sredstva, čeprav neuradno nimam najbolj spodbudnih informacij." Kot je poudaril Steinbacher, mora omenjeni zakon še skozi parlamentarno sito, bi pa bil, če bo sprejet, velik korak. Po njegovem mnenju bi morala država poskrbeti tudi za to, da obnova kulturnih spomenikov ni samo stvar ministrstva za kulturo, temveč tudi tistih, ki kulturo tržijo, saj je v turizmu precej več denarja.
Lorenčič: "Seveda si vsi želimo, da objekti, kot je tudi nekdanja grajska žitnica, ne bi doživeli nekega klavrnega zaključka, ampak bi se zadeva le premaknila naprej in dobila neke nove vsebine." Po Lorenčičevem mnenju bi tako kazalo rešitve za take objekte, ki bodo zahtevali ogromne vložke, iskati tudi v okviru javno-zasebnega partnerstva ali mednarodnih razpisov.
Pa tudi brez denarja bi se po njegovem mnenju dalo nekatere stvari urejati hitreje. Tematika po njegovih besedah že 50 ali 60 let ostaja enaka: "In nikakor si ne želimo, da se čez 50 ali 60 let pogovarjamo enako, kot se danes."
