Objavljen razpis za izvajalca prvega dela ceste Ormož-Ptuj

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je začetek gradnje ceste od Ormoža do Ptuja, ki bo zdaj glavna cesta z elementi hitre ceste, na svojem junijskem obisku spodnjega Podravja napovedal za prihodnje leto. Zdaj je Dars objavil razpis za izvajalca del, kar kaže, da se bo po več kot desetletju priprav gradnja vendarle začela.

​Prvi odsek nesporen

Gre za prvi del dolgo pričakovane ceste od Ormoža do Markovcev, od tam do Ptuja pa je traso priključka na podravsko avtocesto treba šele poiskati. Gradnje prvega dela ceste se še posebej veselijo na ormoškem koncu, saj jih bo povezala z avtocestnim križem.
Gradbinci imajo zdaj do 22. oktobra čas, da oddajo ponudbe, gradbeno dovoljenje je že izdano. Traso zadnjega dela mimo Ptuja pa bo določila medresorska komisija. Prvi del ceste naj bi bil po sedanjih načrtih zgrajen do leta 2025, njena vrednost pa je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. "Končno," pravi po objavi Darsovega razpisa Milan Gabrovec, župan občine Markovci in član medresorske delovne skupine, ki preučuje variante najustreznejše trase do avtocestnega priključka.

"Prvi del trase je že leta znan in je nesporen. Sam pa sem prepričan, da bomo v teh dveh, treh letih pripravili vse, torej izbrali in umestili v prostor tudi zadnji del te ceste. V Markovcih se ta seveda ne more končati, saj zdajšnja glavna cesta ne prenese povečanega prometa z ormoške strani. Odgovor na vprašanje, ali bo to severna ali južna varianta, ta čas še ni mogoč, a zagotovo novo cestno povezavo potrebujemo in to vedo tudi odgovorni v državi." Novozgrajena cesta bo sodila v vinjetni režim, zgodba o njenem umeščanju v prostor pa se vleče že več kot dve desetletji. V tem času so se gradnje na ormoškem koncu celo že lotili, a se je vselej končalo s stečajem izbranih gradbenih podjetij in je za zdaj zaključena le gradnja viadukta Sejanca.

Južno ali severno?

Na Darsu so pod prejšnjim vodstvom začetek gradnje pogojevali s sklenitvijo dogovora glede začasne navezave trase na obstoječo cesto med Markovci in Ptujem, a so se prebivalci, ki živijo neposredno ob zelo obremenjeni državni cesti, bali, da bi začasna navezava lahko postala stalna. Na ptujski strani tudi že ves čas nasprotujejo za državo sicer najbolj racionalni trasi hitre ceste severno od Ptujskega jezera in že dolgo zahtevajo gradnjo po južni strani, kjer pa bi deloma posegli v območje Nature 2000.

Odgovorni so se zato odločili narediti novo okoljsko študijo variant, med katerimi sta na predlog civilne iniciative še bolj severna, ki bi obšla Ptuj, in še bolj južna. V iskanju najprimernejše trase se v zadnjem času sicer pojavlja tudi tista, ki bi potekala po polju, severno od naselij, bila bi deloma vkopana in deloma pokrita, a je zanjo treba zgraditi nov most čez Dravo, saj obstoječi Puhov ne prenese povečanega prometa niti ne predstavlja želene obvoznice mimo mesta. Tako vse kaže, da bo, čeprav posega v del Nature 2000, prav gradnja južne obvoznice še najbližje končni rešitvi, saj je tudi precej cenejša od severne obvoznice.

Okoljski minister Andrej Vizjak, ki je pred tedni obiskal občine spodnjega Podravja, poudarja, da je v iskanje možnih variant treba vključiti vse občine ob trasi. Po njegovih napovedih naj bi bila študija variant končana do konca leta, saj so nekatere strokovne podlage že narejene. "Postopkov iskanja najprimernejše trase preprosto ni mogoče skrajšati, saj je to nujna naloga v sklopu priprave državnega prostorskega načrta. Še posebej zato, ker gre za morebiten poseg v območje Nature 2000 in hkrati za zelo različne interese lokalnih skupnosti. Postopek izbire bomo izpeljali transparentno in v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi, saj bi se nam kakršnokoli preskakovanje lahko v naslednjih fazah vrnilo kot bumerang. Če se zdaj na silo odločimo za neko varianto, se lahko zgodi, da bodo nezadovoljni sprožili vse mogoče upravne ovire. Imamo preveč slabih izkušenj s hitenjem v zgodnjih fazah," je županom spodnjega Podravja pred tedni v Kidričevem razložil minister.