Hojka Berlič
V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož preteklo leto ocenjujejo pozitivno, tako z vidika investicijskih del, razstavne in izdajateljske dejavnosti pa tudi obiskanosti, pri kateri se kažejo velike razlike od leta poprej. Lani so namreč skupno našteli dobrih 73.400 obiskovalcev, kar je skoraj 15 tisoč obiskovalcev več kot leta 2018. O razlogih za lep obisk je po besedah direktorja muzeja Aleksandra Lorenčiča težko govoriti, a izpostavlja vključenost v različne projekte. "Izpostavil bi projekta, pri katerih sodelujemo kot partnerji – Cesta gradov in Mreža živih gradov. Zlasti Cesta gradov je zelo znan produkt. Čeprav se bodo po mojem mnenju nekateri kazalniki iz tega naslova pokazali šele v prihodnjih letih." Novim mednarodnim projektom se bodo priključili tudi letos.
Poravnajo naj obveznosti
Sam grajski kompleks zahteva redne investicije, pri čemer je muzej sicer v veliki meri odvisen od finančne pomoči lastnika kompleksa, ministrstva za kulturo, čeprav veliko vzdrževalnih del financirajo tudi iz lastnih sredstev. Lani so, kot je pojasnil Lorenčič, zaključili sanacijo še dveh delov grajskega obzidja in številna druga sanacijska in vzdrževalna dela, proti koncu leta so uredili tudi plato na spodnjem grajskem dvorišču. Izjemno pomembna je bila sanacija tretjega mitreja, omeniti pa velja tudi menjavo dotrajanih zabojnikov na arheološkem oddelku, v katerih hranijo rimsko kamnito gradivo.
Največ Madžarov
Na Ptujskem gradu so lani prodali 64 tisoč vstopnic, zelo dobro pa so bile obiskane tudi druge lokacije, kjer ne pobirajo vstopnine - Miheličevo galerijo je obiskalo 6000 ljudi, Salon umetnosti slabih 2000. Obiskovalci so prišli iz 80 držav sveta, domačih je bilo 27 tisoč. Med tujimi obiskovalci so bili prvič najštevilnejši Madžari, drugi so bili Francozi, komaj tretji Avstrijci, ki so do sedaj bili običajno najštevilnejši, četrti Italijani, peti Izraelci in šesti Nemci. Lani se je povečalo tudi število obiskovalcev iz ZDA, našteli so jih 651, precej, 532, jih je prišlo tudi iz Ruske federacije.
Lani so v muzeju našteli dobrih 73.400 obiskovalcev, kar je skoraj 15 tisoč več kot leta 2018.
Končno konservatorski načrt in lapidarij
Sicer so v muzeju pred kratkim končno prejeli dolgo pričakovane mape 1,3 in 4 konservatorskega načrta, pri čemer je najbolj pomembno, poudarja Lorenčič, da je v celoti spisana mapa 1, to pomeni analitični del z opisom spomenika grajskega kompleksa, oceno tveganja in njegovim pomenom: "Predvsem pa so v tej mapi ena podane smernice in usmeritve s področja varstva spomenika, tako kar zadeva objekte kot tudi kar zadeva krajino." V tem letu pričakujejo nadaljevanje konservatorskega načrta. Predvidena je tudi nadaljnja sanacija grajskega obzidja, ministrstvo naj bi predvidoma zagotovilo sredstva za menjavo strehe na zahodnem grajskem stolpu, zamenjati nameravajo tudi okna v romanskem palaciju.
Pospešene priprave na obnovo
Zadnja štiri leta, je še povedal Lorenčič, se je govorilo tudi o novogradnji arheološkega muzeja na tem istem trgu, v kar so bile usmerjene vse aktivnosti. V zadnjem obdobju pa je prišlo do spremembe, rešitev naj bi iskali v obnovi grajske žitnice, podporo obnovi pa so po sprejetju kulturnega evra pisno potrdili tudi na ministrstvu za kulturo: "V vsakem primeru si grajska žitnica zasluži posebno pozornost, posebno obravnavo. Gre za izjemen kompleks, ki je s 4000 kvadratnimi metri lahko izjemen potencial, ne samo za reševanje vprašanja arheološkega razstavišča, ampak tudi marsikatere druge problematike." Ključna naloga muzeja in občine tako, ne glede na politično situacijo, po njegovih besedah tudi po nedavnem sestanku na ministrstvu ostaja, da v tem letu pridobita in zagotovita vso potrebno dokumentacijo. V teku je zbiranje ponudb za statično presojo objekta. "To seveda v prvi vrsti ne bi smelo biti politično vprašanje. Žitnica je po mojem mnenju projekt, ki je popolnoma opravičljiv, ne glede na to, kdo ima politične vzvode v svojih rokah," je prepričan Lorenčič.
