Ormoški turizem: Veliko priložnosti za nove ponudnike

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
23.09.2020 05:30

Iz letošnje turistične sezone so se na Ormoškem naučili, da bo treba več vložiti v oblikovanje programov za otroke in mlade ter da bi lahko z dodatno ponudbo od gostov poleg prenočitev iztržili še vsaj 50 evrov dnevno

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenci so šele letos bolj množično spoznavali lepote Jeruzalemsko-Ormoških goric. 
Božidar Grabovac

Dejstva, da je bilo do 15. septembra v celotni občini Ormož unovčenih 1641 bonov v skupni vrednosti 174.707 evrov, Andrej Vršič, ki je vodenje Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož prevzel v začetku poletja, ocenjuje kot "dokaj dobre številke".

Obisk je odličen

"Izkupiček je dober, sploh glede na to, da so v naši destinaciji prenočitve cenejše kot v drugih delih Slovenije. Najbolje so zasedeni turistične kmetije in apartmaji, kar kaže, da se turisti izogibajo gneči in so raje na manj obljudenih mestih. Vendar za obisk lahko rečem, da je odličen, in pozna se, da naša ponudba bazira na butičnem kulinaričnem turizmu ter tudi na aktivnem turizmu s kolesarjenjem in pohodništvom. Dravska kolesarska pot je denimo že eden izmed magnetov, poleg že znanih Jeruzalemskih goric, ki ponujajo uživanje v lepoti pokrajine," pravi Vršič. Ocenjuje, da je letos prednost ormoške ponudbe prav v tem, da domači turisti iščejo do sedaj še neodkrite turistične točke in se izogibajo večjim skupinam ljudi. Kakšno vlogo je pri tem odigral zavod, ki ga vodi Vršič? "S promocijo celotne destinacije Jeruzalem Slovenija smo gotovo pripomogli k povečanju števila gostov in k njihovi odločitvi, da tod tudi prenočijo. Goste poskušamo zadržati v naši destinaciji za več dni s trženjem pohodništva in kolesarskega turizma, ki se odlično poveže z ogledom kulturnih in naravnih znamenitosti, zaokroži pa še s kulinaričnimi užitki na turističnih kmetijah, v gostilnah in vinskih kleteh," odgovori. Ob tem so se domačini zelo povezali in potrudili s skupnimi turističnimi tržnicami lokalnih izdelkov in pridelkov ob koncih tedna na območju Vinsko-turistične ceste Jeruzalem.

Velik kapital za prihodnost

Vršič poudarja predvsem pomen letošnje turistične sezone za bodoče mesece in prihodnje leto: "Oktobra bo spet stekla digitalna promocija na slovenskem trgu. Oglaševali bomo tudi v številnih tiskanih medijih, ki že pripravljajo priloge za jesenske počitnice. V destinaciji Jeruzalem Slovenija si želimo gosta, ki ceni naše naravne in kulturne danosti ter kulinariko in ki poleg prenočitve dnevno potroši vsaj še 50 evrov. Dodana vrednost našim krajem bi bilo še kakšno doživetje za otroke in mlade. Za njih je treba razviti produkte z višjo animacijsko vrednostjo. Območje zagotovo potrebuje vsaj še en hotel višje kategorije, kar je tudi že v načrtu novih lastnikov nekdanjega ormoškega hotela." Za leto 2021 načrtujejo ciljno trženjsko kampanjo, ker bo Slovenija evropska gastronomska regija in so prepričani, da njihova destinacija vsekakor mora biti del tega.

​Priložnosti so za vse

Blaž Puklavec je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji z devetimi sobami v Zasavcih, kjer so gostje porabili največ bonov na Ormoškem. Pri delu mu poleg treh zaposlenih pomagata še soproga Barbara in oče Franček Puklavec. Pravi, da se je razmerje iz prejšnjih let, ko so imeli 90 odstotkov tujih gostov in le desetino domačih, letos obrnilo. Že prejšnja leta so bili popolnoma zasedeni, a je vesel, da so slovenski gostje prišli ne samo ob koncih tedna, temveč tudi čez teden, saj ostajajo pri njih od štiri do šest dni: "Letošnja sezona je zagotovo dodatna reklama za tukajšnji turizem. Iz pogovorov z gosti lahko sklepam, da jih 80 odstotkov sploh ni vedelo, da obstajamo, in doslej še nikoli niso obiskali jeruzalemsko-ormoškega območja. Zagotovo smo letos dobili zvrhano mero reklame za prihodnja leta."


​Veseli jih, da so gostje, večinoma so to Primorci in Ljubljančani, ob odhodu napovedali, da se še kdaj vrnejo. In še bolj, da so se nekateri vrnili že letos.

"Kar 80 odstotkov gostov kolesari, večina pripelje kolesa s seboj, a si jih nekaj sposodi tudi na Jeruzalemu, saj je za to v turistični pisarni dobro poskrbljeno," doda sogovornik.

Puklavec napoveduje, da sami ne bodo več širili svojih zmogljivosti, a meni, da bi bilo dobro, če bi se za turistične kmetije odločili tudi drugi domačini: "Tukaj v regiji bi lahko še kdo drug kaj naredil, da ne bi bili skoraj sami in edini. Morda bi lahko od turizma živelo vsaj deset kmetij, kakršna je naša. Povpraševanja je dovolj, in ko si zamislimo še, da bodo spet lahko k nam prihajali tujci, vidimo, da je veliko prostora za nove ponudnike."

Puklavec poudarja, da turističnim kmetijam zelo ustreza tip gosta, ki rad sam spoznava širšo okolico: "Mi smo zadovoljni, da pri nas prenočijo, imajo zajtrk in večerjo, a tudi, da čez dan gredo spoznavat okolico."

Zaveda se, da je turizem garanje, ki ne pozna delovnega časa: "Tri mesece in pol delamo neprestano in na polno. Imeli bomo čas počivati, a zdaj je treba delati. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da gostom prodamo predvsem to, kar pridelamo v svojih vinogradih, sadovnjakih, hlevih, na poljih in vrtu."

Hostel Ormož je pri porabi bonov zaradi večposteljnih sob omejen s pravili NIJZ.
Darja Lukman Žunec
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta