Darja Lukman Žunec
V ormoškem podjetju Safilo, ki je za junij napovedalo likvidacijo in izgubo vseh 557 delovnih mest, Mateja Bauman dela že nekaj več kot 29 let. Pravi, da so se sodelavci po pretresu zaradi krute novice zdaj poskušali nekako pomiriti: "Kakorkoli obračaš, gre za grozno novico in zdaj le počasi dojemamo, da je to naša realnost. Tisti, ki smo še kolikor toliko zdravi in mlajši, čeprav večina res ni več mlada, pričakujemo kak žarek upanja, da bomo lahko našli zaposlitve. Kako bo s starejšimi delavci, za katere vemo, da jih marsikdo ne zaposli rad, bomo videli. Ob tem zaradi odpravnin po likvidaciji tudi nimamo možnosti za ne vem kakšne socialne transferje s strani države. Morda lahko upamo, da bodo kaj pomagale občine z dodeljevanjem denarnih pomoči."
Najtežje bo novo priložnost najti starejšim
Po drugi strani pa je, meni Baumanova, če je že moralo priti do ugasnitve podjetja, za zaposlene "veliko bolje, da gre za likvidacijo in ne stečaj, saj smo se nagledali zgodb, ko že pred stečajem niso dobivali plač, regresov in podobnega in so s temi terjatvami čakali v dolgotrajnih stečajnih postopkih". In doda, da se ji rešitve, ki jih je ob obisku ministra Zdravka Počivalška napovedala vlada, zdijo malo verjetne, a se bo pustila presenetiti: "Če bomo dobili kaj več od tega, kar nam gre po zakonu, bo za vse veliko zadoščenje, saj imajo naši zaposleni tudi veliko kreditnih obveznosti."
Ukrepajo že prej
Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) za Podravje Martin Dular napoveduje, da se bodo 29. marca sestali z vodstvom in lastniki. Takrat pričakujejo tudi predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Dular: "Še vedno upamo, da se da še kaj dogovoriti in da bomo dosegli kaj več, kot delavcem pripada v likvidacijskem postopku. Je stvar pogajanj in potrudili se bomo, da bomo za delavce iztržili kar največ." Podobno je napovedala tudi Jerkičeva: "Vključili se bomo v pogovore z delodajalcem in lastniki in jih skušal prepričati, da zamisel o zapiranju podjetja opustijo, čeprav pogosto ta prizadevanja niso uspešna. V nasprotnem bomo skrbeli za to, da bodo člani sindikata imeli zagotovljene vse zakonske pravice, in si prizadevali za višje odpravnine, kot jih določa zakon. Skušali bomo pomagati tudi z iskanjem novih zaposlitvenih možnosti in jim nudili pravno pomoč."
O nadaljnjih korakih, ki preostanejo zaposlenim, Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Zavoda RS za zaposlovanje na Ptuju, pravi: "Smo v dogovorih z vodstvom podjetja za informativne sestanke z zaposlenimi, kjer jim bomo predstavili vse možnosti, ki jih imajo, in dali vse informacije. Roki za likvidacijo podjetja, napovedano za 30. junij, že tečejo. Naša naloga je, da delavce poskušamo informirati z možnostmi na trgu dela. Tako ne bodo v popolni negotovosti, kaj jih čaka, in bodo že mesec ali dva prej vedeli, kaj je za njih najboljša rešitev. Že v času, ko so še zaposleni, jim pomagamo, da se vključijo v programe zavoda in pridobijo katero od priložnosti za karierno svetovanje in usposabljanje."
Delavci imajo pravico izkoristiti dopuste, vsekakor pa se sami odločiti, katera od ponujenih možnosti je za njih najbolj ugodna. Žirovnik doda, da se je v zadnjih dneh nekaj podjetij na zavodu že konkretno zanimalo za delavce iz Safila. Iščejo predvsem delavce za serijsko proizvodnjo, ki so dobro izurjeni. Tudi Žirovnik meni, da bi se sindikat lahko tako, kot je bilo ob likvidaciji Tovarne sladkorja Ormož, uspešno pogajal za višje odpravnine od minimalno določenih.
Ne bo šlo čez noč
Ob tem omenja še možnost za vključitev oseb pred izgubo zaposlitve v dva ukrepe na trgu dela: "Gre za projekta SPIN in Štartaj kariero s potencialom. Njuna naloga sta prepoznavanje potreb po dodatnih znanjih in s tem izboljšanje pogojev za vnovičen vstop na trg dela. Projekt SPIN v okviru evropske kohezijske politike izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, projekt Štartaj kariero s potencialom pa Fundacija Prizma."
Nič vračanja državi
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je delodajalec, ki je dobil nadomestila plač iz interventnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, zavezan k vračilu prejetega denarja le, če je delavce odpuščal v času prejemanja pomoči. "Prav tako tudi v primeru, če pride v času njihovega prejemanja in tudi po prenehanju, ki je enak obdobju prejemanja sredstev, do uvedbe postopka prenehanja delodajalca z likvidacijo," so dodali. Iz odgovora lahko sklepamo, da v primeru likvidacije Safila, ki je za subvencioniranje čakanja na delo po podatkih zavoda za zaposlovanje od marca do septembra 2020 prejel dobrih 550 tisoč evrov, ko je bilo skupno na čakanju 438 delavcev, denarja ne bo treba vračati.
Župani Danijel Vrbnjak (Ormož), Jurij Borko (Središče ob Dravi) in Mirko Cvetko (Sveti Tomaž) so po pogovorih z gospodarskim ministrom Počivalškom zadovoljni. Občine bodo kratkoročno ponudile predvsem denarne pomoči ter si prizadevale za spodbude v okviru obmejnih problemskih območij in za denar iz programa EU za okrevanje po covidu-19. Središki župan Borko, ki je bil tudi sam nekoč zaposleni v tem podjetju: "Rešitve so predvsem spodbude gospodarstvu in kmetijstvu za problemska območja, ki jih je napovedal minister. Vendar se to ne bo zgodilo čez noč. Kratkoročno pa je treba narediti vse, da ljudi prezaposlimo v druga, predvsem bližnja podjetja. Najboljše bi seveda bilo, če bi našli kakšnega novega vlagatelja in se z lastniki Safila dogovorili, da lahko tukaj vzpostavi neko drugo proizvodnjo. Župani počnemo vse, kar se da, sam sem za bodoče zaposlitve odpuščenih ali možnosti vzpostavitve kakega novega programa poklical že kar nekaj naših podjetnikov. In se bom še naprej trudil po najboljših močeh."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
