Pri Fridi so veseli obiska, le takrat počivajo

Milan Ketiš
14.09.2017 15:07

Dopusta pri njih ni, pravijo na učni kmetiji Pri Fridi, kjer ohranjajo dediščino za mlade, da bodo vedeli, kako je živel njihov ded.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Franček in Frida Ruhitel v svoji izbi, kjer predstavljata izdelke in staro opremo, ki je še zmeraj v uporabi
Milan Ketiš

Franček in Frida Ruhitel na ekološki in učni kmetiji Pri Fridi na Zgornji Ročici pri Sveti Ani obujata tradicijo rokodelstva, starih šeg in navad. Na kmetiji prikazujejo postopek od ovce do nogavice, pripravljajo različne delavnice in gostujejo na dogodkih in sejmih, kjer pokažejo postopke in prodajajo svoje izdelke. Goste pa pogostijo z domačimi izdelki. "Mlajši imajo radi našo ponudbo, zanimivo pa je, da starejši raje kot domač pirin kruh zaužijejo belo pekovsko žemljico," pove Franček.

Pozabljene poljščine

Fridin oče je nekoč redil vprežne konje, delal je na star način, ni sledil tehnološkemu razvoju. V prejšnjem stoletju je bila kmetija, kot je za to območje značilno, povsem konvencionalna, vendar že takrat ni šlo za intenzivno kmetijstvo, dispozicije za ekološko kmetovanje so že bile dane. "Pred šestimi leti smo se usmerili v ekološko kmetovanje. Na začetku je bila manjša bojazen zaradi administrativnega dela, vendar z izkušnjami ugotoviš, da ni tako hudo," pove Franček. Nadaljuje: "Pričeli smo gojiti pozabljene poljščine, piro, lan, ajdo, pšenico. Lan smo pričeli gojiti zaradi pobude obujanja starih šeg in navad na Grafonževi kmetiji, želeli smo prikazati trenje lanu, zato smo ga posadili in od takrat naprej ga pridelujemo. Vsi vemo, da je lan odlična prehrana." Vse naredijo ročno, sejejo, okopavajo, pulijo. Pri tem jim pomagajo prijatelji in sorodniki, ki želijo videti, kako se to počne. "Z ženo ga nato ob večerih počeševa. V glavicah je od osem do deset semen, ki jih spustimo skozi za to pripravljeni mlin. Potem ga je treba trikrat presejati," postopek razloži Franček. Za en kilogram lanenega semena je potrebnih pet ur ročnega dela.

Ponudba lanu in izdelkov iz polstene ovčje volne kmetije Pri Fridi
Milan Ketiš

Volna za vse letne čase

Volneni izdelki so drugi del zgodbe kmetije Pri Fridi. Pred 15 leti so začeli vzrejo ovac, sedaj jih imajo 23, ki dajejo jagnjeta in volno. Potem ko so registrirali dopolnilno dejavnost na desetih hektarjih skupne zemlje, so pričeli tržiti izdelke iz ovčje volne. Na ogled imajo vse pripomočke za predelavo volne, izdelujejo pa pletene izdelke in polstene, ki predstavljajo novost na območju Slovenskih goric. Pripravljajo delavnice, na katerih si lahko sami izdelamo etui za očala ali telefon, okrasne ovčke in zajčke. Sama delata vložke za čevlje, copate, klobuke in brezrokavnike, kakršnega rad nosi tudi Franček: "Primeren je za vse letne čase, volna poleti hladi, pozimi pa greje, res pa je, da je v izdelavo takšnega kosa oblačila vloženega ogromno časa, za en brezrokavnik sem porabil 40 ur dela. Imeti ekološko kmetijo pomeni ogromno ročnega dela. Od jutra do mraka smo v pogonu, tako da smo veseli obiska, ki pomeni za nas počitek od dela. Dopusta pri nas nimamo." Po navadi so to naključni obiskovalci, turistične skupine in šolski otroci, vabljeni ste pa vsi tisti, ki se želite nadihati svežega kmečkega zraka in se naučiti kaj o dediščini Slovenskih goric in starem načinu življenja na kmetiji, ki ga predstavljata Franček in Frida.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta