Slavica Pičerko Peklar
"Lani sem se s še tremi prostovoljkami podala v Ukrajino, kjer smo pomagale Marijinim sestram v Kijevu. Izkušnja je bila res enkratna, spoznala sem čudovite ljudi in se ogromno naučila, zato sem se odločila, da letošnje poletje spet preživim kot prostovoljka. Na Madagaskarju deluje več slovenskih misijonarjev, najbolj znan je Pedro Opeka, delovale pa smo še v misijonih Janeza Krmelja in Janija Mesca. Izvedle smo pet oratorijev, vsak je trajal tri do štiri dni. Skupaj se je teh oratorijev udeležilo okrog dva tisoč otrok. Nas je bilo sedem, zato je bilo delo z množico otrok za vse nas velik izziv, s katerim pa smo dobro opravile."
Mnogi so pomagali
Še pred odhodom na Madagaskar so se prostovoljke programa Pota več mesecev pripravljale na odhod, zbirale dobrodelne prispevke, tako finančne, ki so jih namenile slovenskim misijonarjem, ki delujejo na Madagaskarju, kot različni material - barvice, voščenke, škarje, papir. "Vsem, ki so nam pomagali s svojimi darovi, se iz srca zahvaljujemo. Povemo lahko, da je vse, kar smo zbrale, šlo v prave roke. Otroci so bili veseli vsega materiala, denar pa je bil v glavnem porabljen za hrano za otroke na oratorijih in druge potrebe na misijonih. Na oratorijih so otroci ustvarjali v skupnih delavnicah in potrpežljivo čakali v vrsti, da so sodelovali v skupinskih igrah. Mirno so tudi čakali na hrano, ki je v tistih krajih običajno riž. Včasih so na oratorij otroci prišli s krožniki in peščico riža, da so imeli kaj jesti, letos so s sabo prinesli le krožnike, saj je bila letina slaba, zato so naši misijonarji poskrbeli za hrano," pravi Špela, ki je z Lano Jagodic iz Grosupljega, Ptujčanko Veroniko Čuš in Ajdo Terlep iz Mirne Peči, pred dnevi svojim sovaščanom, tudi ti so pomagali pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, v župnijski dvorani v Markovcih predstavila nepozabno izkušnjo prostovoljstva na Madagaskarju.
Vrnile so se duhovno bogatejše
Študentke, ki jih je povezalo prostovoljstvo v programu Pota, so zbranim pričarale življenje ljudi, zlasti otrok, na Madagaskarju, ki je povsem drugačno, kot ga poznamo v naših krajih. "Dobrega pol leta smo se pripravljale na odhod in naše prostovoljno delo na Madagaskarju. Zapustile smo cono udobja, ki ga ponuja naša dežela, in se vrnile osebno in duhovno bogatejše. Prišle smo na Madagaskar, ko je tam zimsko obdobje, zato je bilo veliko vlage, blata in razritih cest, tako da smo za 34 kilometrov dolgo pot potrebovale tudi tri ure. Na nekaterih oratorijih smo živele v lesenih kolibah, brez vode in elektrike, na stranišče je bilo treba v naravo ali na sosednji breg," pravijo dekleta.
Dobrodošlo prostovoljstvo
Program Pota že 17 let omogoča mladim prostovoljno delo v misijonih po celem svetu. Projekti se izvajajo v skupinah, kar udeležencem ponuja izkušnjo življenja v skupnosti ter duhovno in osebnostno rast. Delo v misijonskih državah mlade obogati z edinstveno izkušnjo drugačne kulture in stikom z nepozabnimi ljudmi. V tem času že potekajo prijave za sodelovanje v projektih, ki bodo prihodnje leto. Mladi, ki jim je mar za ljudi širom sveta in v vsakem izzivu vidijo priložnost, da s svojimi talenti spreminjajo svet, se lahko kot prostovoljci podajo v Indijo, na Madagaskar, v Kenijo, Ukrajino, Kazahstan in Argentino.
V en glas dodajajo: "Nepozabna so bila srečanja z otroki, ki so tako zelo veseli vsakega nasmeha, dotika, kar naprej bi plesali in prepevali. Znajo celo nekaj slovenskih pesmi, saj so naši misijonarji na Madagaskarju zelo priljubljeni in resnično veliko naredijo, da bi bilo življenje domačinov vsaj malo lažje in da bi ne bili lačni. Oratoriji, ki jih izvajamo slovenski prostovoljci, so tako že stalnica in vedno zelo obiskani. Z velikim navdušenjem so otroci potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto za štafetne igre, se trudili s škarjami, izdelovali cofke iz volne in jih čuvali kot najdragocenejše darilo. Povsem so nas prevzeli njihovi nasmehi in iskrice v očeh, ko smo spoznavale, kako malo je treba v življenju, da je človek srečen." Dekleta še povedo, da s svojo dobrodelnostjo po vrnitvi z Madagaskarja niso končale, pač pa jih bo v prihodnje srečati še kje. Prostovoljsko delo so izkoristile še za krajše potepanje po zahodnem delu Madagaskarja, kjer so spoznale turistični utrip otoka, a kot poudarjajo, jih po svetu vodi predvsem dobrodelnost, ta jih spremlja tudi na vsakdanjih domačih poteh.
