Med nemško okupacijo v letih 1941-1945 je pomembno vlogo v prizadevanjih za ponemčenje otrok in mladine odigrala nemška šola. A ponemčevanje otrok ni potekalo samo tam. Okupacijske oblasti so namreč tudi na slovenskogoriškem podeželju ustanavljale otroške vrtce, ki so bili brezplačni. Otroke so učili peti nemške pesmi in jih ob igri učili nemščine. Tako je bilo med okupacijo tudi pri Lenartu v Slovenskih goricah (St. Leonhard in Windisch Büheln). Otroški vrtec je deloval v zgradbi, ki so jo okupacijske oblasti zaplenile dr. Milanu Gorišku, sinu lenarškega odvetnika, sokolskega voditelja in večletnega župana. Vrtec stoji na današnji Ptujski cesti. Z otroki v nemškem vrtcu je delala vzgojiteljica Frieda Schiker, pozneje poročena Beranič.
28 otrok je bilo vpisanih v prvem šolskem letu občinskega vrtca
Po vojni vrtca v Lenartu še lep čas ni bilo. Ker je v sirotišnici iz bližnje Svete Trojice, ki je delovala do leta 1955, ostalo nekaj opreme, je lenarška osnova šola odstopila svojo učilnico v zgradbi, v kateri je med vojno deloval nemški vrtec, in so jo po vojni nacionalizirali. Tako je takratna lokalna oblast ustanovila otroški vrtec s sedežem na Ptujski cesti 22, da bi "materam, zaposlenim v proizvodnji, olajšali življenjske pogoje". Novi vrtec naj bi začel poslovati 1. septembra 1957, a se je zamaknilo v november.
V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 28 otrok različnih starosti. Ob deseti obletnici delovanja jih je bilo že 47. Število otrok in njihovih vzgojiteljic je nato nenehno naraščalo in že leta 1972 so slovesno odprli novi vrtec v Lenartu. Leta 2010 so ga temeljito razširili in dogradili, tako da je postal razkošno in varno domovanje za vse lenarške predšolske otroke. Glede na zdajšnji razvoj središča Slovenskih goric in na občinske razvojne ambicije bo tudi ta že kmalu pretesen.
Zgradba na Ptujski cesti pa je del dediščine mesta in skriva veliko nepopisanih zgodb, zgod in nezgod nekdanjih malčkov in prvih vzgojiteljic, ki so naredile pionirske korake na področju otroškega varstva v Lenartu.
