Slavica Pičerko Peklar
Ptujski škrnicl, trgovinica z lokalnimi pridelki zdrave hrane, ki je od februarja letos deloval v starem delu Ptuja, v Prešernovi ulici, bo konec poletja zaprl svoja vrata. Ta čas je tam mogoče kupiti pridelke in izdelke domačih pridelovalcev po ugodnih cenah, iz podjetja Javne službe Ptuj pa sporočajo, da bo škrnicl, po dveh in pol letih prodaje, zaprl svoja vrata. Razloge za tak korak je, kot je razbrati iz pojasnila, iskati v premajhni prodaji.
Najprej je dobro založeni Ptujski škrnicl deloval na Volkmerjevi cesti, v prostorih nekdanje trgovine Bratje Reš, kjer so imeli kupci tudi dovolj prostora za parkiranje in kjer je deloval tudi manjši center ponovne uporabe. Takrat je v mestu, v lokalu na prenovljeni tržnici, svoja vrata odprla še druga trgovinica škrnicla in možnosti za nakup domačih pridelkov zelenjave in sadja ter drugih lokalnih izdelkov je bilo v mestu več kot dovolj. Bilo se je takrat kar težko odločiti, kje kupiti sveže pridelke, saj na tržnici, še večkrat pa v njeni bližini, domače s svojih vrtov in njih ponujajo tudi okoliške branjevke in branjevci.
Hkrati s škrniclom so Javne službe Ptuj na tržnici odprle tudi kavarno, ki pa so jo letošnjo pomlad že zaprle. Zaprle so, kot prodajalno v bližini blokovskega naselja, tudi tisto na tržnici in se odločile za eno samo prodajalno v Prešernovi ulici, ki pa, kot že zapisano, čez mesec zapira svoja vrata. Izdelke Ptujskega škrnicla je mogoče najti tudi v ptujskem Qcentru, zdaj je menda vprašljiva tudi prihodnost tamkajšnje stojnice domačih pridelkov. Kje iskati vzroke za slabo prodajo v Ptujskem škrniclu, lahko le ugibamo, je pa zagotovo, da Ptujčani in Ptujčanke, ki odhajajo po nakupih, ne zahajajo radi v trgovine, kjer je težko dobiti parkirni prostor. V Prešernovi ulici so za kupce eno parkirno mesto za kratkotrajno parkiranje sicer zagotovili, a se zdi, da je bil lokal sredi starega mesta za mnoge preveč odročen.
V urejanje vseh lokalov so Javne službe Ptuj morale vložiti kar nekaj denarja, pa se tako Ptujčani in Ptujčanke sprašujejo, ali ne gre za nespametno rabo javnih sredstev. Poskus oživljanja starega mestnega jedra se tako tudi z ureditvijo manjše, a dobro založene trgovinice domačih izdelkov, ni izšel, kot bi si želeli in bi bilo v dobro mestnemu dogajanju.
