Damijan Toplak
Preteklo sredo je bila učilnica na podružnični šoli Reka - Pohorje zasedena do zadnjega kotička, ko je Krajevna skupnost Reka - Pohorje z Občino Hoče - Slivnica in podružnično šolo priredila Praznik smučanja v Reki - Pohorju. Med drugim so predstavili lani izdano knjigo dr. Dolfeta Rajtmajerja, ki predstavlja lik pohorskega carja, prireditve pa so se udeležili številni izmed od leta 1963 razglašenih pohorskih carjev, vključno z aktualnim Mitjo Šeškom, ki ima vzdevek Spikerski, skladno s poklicem, ki ga opravlja. Šeško svoje obdobje "carjevanja" zaznamuje s še večjo mednarodno prepoznavnostjo prireditve Zlata lisica, kakor z organizacijo podobnega tekmovanja za mlajše selekcije, ki se ga bo konec februarja udeležilo 500 tekmovalcev iz dvanajstih držav. Okrog pustnega časa pa bo razglašen že 56. pohorski car. Ti so bili razglašeni prav vsako leto, z izjemo let 1980 in 2015, do zdaj pa v njihovih vrstah ni ženske predstavnice. Novega pohorskega carja, ki so znani po specifični kapi (kučmi) in kožuhu, sicer vsako leto izberejo tisti, ki so že bili imenovani za pohorskega carja.
Na Pohorju smučali že leta 1858
Ta večer je bila zbrana eminentna družba, poleg mnogih zaslužnih za vzpon in razvoj smučanja na (Mariborskem in Hočkem) Pohorju - kot so brata Drago in Andrej Rečnik pa Branko Lebe in Ilka Rečnik Krajnc - sta bila ob aktualnem županu občine Hoče - Slivnica Marku Soršaku tam oba nekdanja župana te občine, Jožef Merkuš in Anton Obreht, pa tudi nekdanji politik Anton Rous, manjkal ni petkratni olimpijec v smučarskem teku in biatlonu Sašo Grajf, ki je bil tudi večkratni športnik Maribora, prav tako ne Alojz Velički, ravnatelj OŠ Dušana Flisa Hoče, kamor sodi podružnična šola v Reki - Pohorju.
V Sarajevu pogrešali domačo hrano
Do leta 1905, se spominja Dolfe Rajtmajer, ni bilo drugih smuči kot norveških, smuči pa so Pohorci izdelovali kar doma. Iz tega obdobja so znani tudi bloški smučarji, ki pa so imeli precej krajše smuči, kot so bile norveške, ter le en kol in ne več dveh. Reški otroci so smučali za gostilno Rečnik, potem pa sta brata Jože in Ivan Sevčnikar izpopolnila smuči, ki so se lahko uporabljale za nordijsko-alpsko tehniko, palico pa so lahko prelomili na dva dela. Družina Sevčnikar je upravljala smučarsko kočo na Golteh nad Mozirjem in že leta 1935 sta šla brata za učitelja smučanja, kar je kasneje, tudi ob pomoči Toneta Lunežnika, botrovalo, da je imela reška mladina stik s kvalitetnim smučanjem.
Od nekdaj so bili lovci in strelci
Gonilna sila leta 1979 ustanovljenega SK Pohorje Hoče pa je bil danes pokojni Bogdan Rečnik, njegova hči Ilka Rečnik Krajnc pa se je kot nekdanja smučarska tekačica spominjala predvsem tekmovanj na Pekrski gorci, v Framu in na Pohorju, najraje pa enajstega mesta med 220 tekmovalkami na 70-kilometrski preizkušnji v Italiji. Pri klubu so bili dejavni še profesor Jože Rajšp in Ivan Pehant. Najbolj znan njihov član pa je bil tekač in kasneje biatlonec Sašo Grajf, ki rad pove, da so bili Pohorci od nekdaj lovci in s tem tudi strelci, zato mu prehod v biatlonske vrste, kjer se strelja na tarče, ni bil pretežek. Rad se spominja tudi sprejemov v gostilni Rečnik, ki so mu jih pripravili zmeraj ob vrnitvi z večjih dogodkov.
