Šesta generacija v Gostilni Šiker ohranja dediščino s pridihom sodobnosti

S partnerjem Markom ob pomoči Natašinih staršev, Brede in Silva Cotarja, vodita gostilno in hotel ob nekdanji glavni cesti iz Maribora proti Lenartu. "V teh trinajstih letih se je veliko spremenilo. Po zgraditvi avtoceste mimo nas ni več vodila glavna prometnica proti Mariboru. Pred našimi očmi je zmeraj tudi naše izročilo, vse, kar so generacije pred nami postavile, da tega nikakor ne zanemarimo, temveč ohranjamo in seveda razvijamo času primerno."

Tradicija domače gostilne, katere začetki segajo v leto 1870, ji je bila položena v zibelko, v njen utrip je bila vpeta od otroštva. "Že od majhnega sem opazovala starše pri delu, pomagala, se navduševala nad pripravo jedi in postrežbo. V srednji šoli je moje zanimanje nekoliko uplahnilo, a s študijem turizma sem pridobila dodatna znanja in občutek, da lahko premaknem pol sveta ob prevzemu vajeti Gostilne Šiker, kar je bila zame velika odgovornost." S starši in partnerjem Markom so na jedilniku ohranili jedi, ki jih pri njih za goste pripravljajo že več kot 50 let. "To so tako imenovani Šikerjevi klasiki, nekatere sta pripravljala že moj dedek Jože in babica Silva, druge moja mama Breda, seveda pa smo dodali tudi kakšno novo jed. Recepti zanje so zmeraj isti, le način priprave se je morda nekoliko spremenil, z uporabo manj maščobo in podobnega," razlaga Nataša. Tako pri Šikerjevih kislo želodčkovo juho strežejo že več kot 53 let, pa tudi bograč, ki je Natašinega dedka Jožeta tako navdušil med potepom po Madžarski, da je golaž, ki so ga v gostilni pripravljali do tedaj, zamenjal za bograč in ga še danes postrežejo v posebnih kotličkih, ki so dedka tako navdušili leta 1977. Pražena telečja jetrca, goveja juha, pečena račka - račko so v preteklosti redno hodili iskat na zagrebško tržnico in si tako tedensko pripravljali družinski izlet v Zagreb -, cesarski dunajski zrezek, telečji zrezek, ki so ga na jedilnik dodali že leta 1978 ... "Šarlota pa je tista, ki ji pri nas pravimo kar hišna kraljica, po njej smo znani tudi širše. Pripravljamo jo po receptu mame Brede. Ona je pri svojih 16 letih naredila tudi prvo v sklopu gostinske šole in ta recept smo ohranili do danes. Gostje seveda sprašujejo po receptu, a ga mama skrbno hrani na posebnem mestu," z nasmehom doda Nataša.

Prav tako poskrbijo, da sestavine pridobivajo na lokalni ravni, zato je njihova posebnost tudi Šikerjev gurmanski sezonski koledar. "Spomladi ponujamo gobe marčevke, sezona čemaža se pričenja, tako da bomo kmalu lahko vabili na čemaževo juho, ko bo cvetela akacija, jo bomo ponujali ocvrto, pa jedi s šparglji. V poletnih mesecih te jedi zamenjamo s svežim domačim sadjem v družbi sladoleda, sadnim štrudljem, jeseni je naša specialiteta kostanjev zavitek z bučami, pozimi so koline, krvavice in pečenice. Gostu skušamo pričarati občutek, da je mogoče v polni meri izkoristiti, kar narava tukaj ponuja, in to so počeli tudi naši predniki." Tako njihovi gostje že vedo, kaj bodo jedli, in se z veseljem vračajo. To so pari, družine, popotniki, manjše skupine, ki pri njih najdejo mir ob domačih okusih.

Bolj ali manj enaki ostajajo tudi prostori, saj ob obnovi ohranjajo osnovno podobo. Soba s točilnim pultom je tako v celoti ohranila podobo iz leta 1981, z lesenim stropom vred. V bližini gostilne so leta 2011 postavili še Hotel Šiker. "Pred epidemijo je bilo 90 odstotkov naših hotelskih gostov tujcev, ki jih Slovenija navduši z vsem, kar je v naših očeh morda nekoliko prezrto, to je recimo preprost klopotec - Nizozemcem se zdi, da je to vetrnica, s pomočjo katere pridobivamo elektriko. Res živimo v posebni deželi, ki ogromno ponuja."

Del preteklosti skušajo Šikerjevi predstaviti tudi v svojem kmečkem muzeju nasproti gostilne, ki si ga je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru. "Oče je ljubiteljski zbiratelj starin, predmeti so samo iz Slovenskih goric. Gre za prikaz dela in načina tukajšnjega življenja v preteklosti v šestih sklopih: prevozna sredstva, poljedelstvo, kolarstvo, sodarstvo in tesarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, bivanjska kultura." Posebno namembnost ima tudi njihova obokana vinska klet, to je tako imenovani kulturni Šiker. "Gostili smo koncerte Vlada Kreslina, Andreja Šifrerja, večer s Tonetom Partljičem, gledališke predstave, stand-upe, predstavitve knjig in podobno, kar smo tematsko povezali s kulinariko. Naši predniki so že okoli leta 1910 tukaj prirejali glasbene dogodke in gostili dramske igre, da so se ljudje zbirali in družili." Dogodke želijo pripravljati tudi v prihodnosti. V preteklosti so imeli v tej kleti tudi svoja vina, sedaj ponujajo vina štajerskega porekla.

"Danes je težka in pomembna naloga držati ravnotežje med prehranjevalnimi navadami starejših in mlajših, zadovoljiti prve in privabiti druge. Trudimo se, ni lahko, a naš cilj je ohraniti okus preteklosti in domačnosti ter tako tudi našo dediščino," sta enotna Nataša in Marko, ki kljub negotovosti minulih dveh let držita vajeti Gostilne Šiker trdno v rokah, ob strani pa jima stojijo Natašini starši. Mama Breda je v tem obdobju razvila dodatno ponudbo Šikerjevih sokov in marmelad. O zadovoljnih brbončicah gostov pričajo številni zapisi na steni hodnika, ki so v vseh svetovnih jezikih, tudi v kitajščini. Na generacije Šikerjevih in njihove dosežke pa pričajo portreti na stenah, v spomin in v ponos.