Sprehod po botaničnem vrtu v Pivoli: Zelena oaza v sveži preobleki

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
02.05.2022 17:00

Ljudje se prebujamo hkrati z naravo. Za prenekaterega obiskovalca so zasaditve navdih, eni se o rastlinah kaj novega naučijo, drugi od strokovnjakov dobijo kakšen uporaben nasvet

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V botaničnem vrtu v Pivoli se skriva marsikaj zanimivega za različne generacije obiskovalcev.
Sanja Verovnik

S soncem obsijan vikend je v Botanični vrt Univerze v Mariboru, ki se nahaja v Pivoli, privabil številne ljudi. Kako tudi ne bi, ko pa je delovna vnema na domačih vrtovih, terasah in balkonih v teh dneh na vrhuncu. Tako je kar nekaj obiskovalcev prišlo po sadike zelenjave in sadja, spet drugi so s sprehodom po vrtu zbirali zamisli za ureditev domače zelene oaze.

Najbolj zvesti imajo sezonsko vstopnico

"Prišla sva po prve sadike paradižnika," sta pri vhodu v vrt glavni razlog za obisk Pivole pojasnjevala Lojze in Ana Lovec iz okolice Maribora. Na vprašanje, ali za sajenje občutljivih sadik paradižnika vendarle še ni malo prezgodaj, sta odvrnila, da sta si ravno zaradi nepredvidljivega vremena pred dvema letoma v vrtu postavila rastlinjak, v katerem Lovčeva skrbi za paradižnik in papriko, njen soprog pa za čili. Da je trenutno največje povpraševanje po sadikah paradižnika in solate, nam je zatrdila tudi prodajalka v prodajnem centru botaničnega vrta Nikolina Mesarec, ki pa strankam v teh dneh vendarle polaga na srce, da je s sajenjem paradižnika na prosto bolje počakati še kakšen teden, tudi z zasajanjem balkonskega cvetja. "Ledeni možje nas lahko še vedno neprijetno presenetijo," je opozorila Mesarčeva. Da se ljudje prebujamo hkrati z naravo, pa nam je zatrdila Meta Pivec, strokovna sodelavka botaničnega vrta. Po njenih besedah se zelena oaza v Pivoli te dni kaže v najlepši podobi. Bohotno namreč cvetijo rododendroni, svoje čare razkazuje zbirka magnolij, z omamnimi vonjavami vabijo cvetoča drevesa. "Cvetenje se seli na višino oči," je dejala Pivčeva in pojasnila, da park med vikendi in ob praznikih obišče tudi 200 ljudi dnevno. Najbolj zvesti obiskovalci imajo sezonske vstopnice, številni, med njimi tudi Boris Lapajne iz Maribora, pa se po vrtu sprehodijo vsaj enkrat na mesec in uživajo v miru, žvrgolenju ptic, lepotah narave in svežem zraku.

Bi imeli mesojedko doma?

Je pa obisk botaničnega vrta, ki je razdeljen na sedem večjih enot, še posebej zanimiva dogodivščina za družine z majhnimi otroki. Ti lahko spoznajo ogrožene, redke, že skoraj izumrle ali povsem običajne rastlinske vrste. Na sistemskem polju je namreč najti kar 80 družin rastlinskih vrst s skupno več kot 600 predstavniki. Med rastlinami veliko pozornost malčkov pritegnejo mesojede rastline. "Sta vedela, da mesojedke žival najprej privabijo, jo ujamejo, usmrtijo, nato pa prebavijo?" je deček podučil svoja starša, nato pa rastline, ki se hranijo z žuželkami, fotografiral, da jih bo lahko pokazal prijateljem. Z vprašanjem, ali bi lahko mesojedko imeli doma, je v dilemo spravil tako očeta kot mater, ki sta menila, da o vzgoji teh rastlin ne vedo ničesar. Zato sta nadobudnežu predlagala, naj v četrtek, ko praznujemo svetovni dan mesojedk, v botaničnem vrtu prisluhnejo dobremu poznavalcu teh rastlin Juretu Slatnerju.

Ko se na lastne oči prepričaš, kako velika je rastlina

Zanimiv pa je bil tudi pogovor med zakoncema, ki sta se kar nekaj časa zadrževala med rododendroni. Iz njune debate je bilo razbrati, da se odločata za nakup te rastline, a se jima še sanja ne, kako velika lahko zraste, saj imata doma le manjši atrijski vrt. "Mnoge zanima, koliko prostora bo zavzela določena rastlina, ko bo zrasla, saj si tega ob nakupu ne znajo predstavljati, prav tako od prodajalcev ne dobijo dovolj uporabnih informacij. Ko pridejo k nam, se lahko na lastne oči prepričajo, koliko prostora za rast potrebujejo drevesa, grmovnice ..." je dejala Meta Pivec, ki obiskovalcem z veseljem zaupa kakšen nasvet. Denimo o sajenju rododendronov, saj meni, da prav pri tem naredimo največ napak: "Sadilna jama naj bo tri- do štirikrat širša od koreninske grude, tretjino napolnimo z mešanico kisle zemlje in šote." Grmovnico skrbno zalivamo, svetuje Pivčeva, ob koncu cvetenja pa cvetove odstranimo, da bo rododendron naslednjo sezono še bolj polno zacvetel. V botaničnem vrtu za vse vrtnarske nadobudneže organizirajo številne delavnice in predavanja o gojenju, negi in skrbi za rastline, ena takih bo 14. in 15. maja, ko bo v Pivoli zaživel majski sejem rastlin.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta