"Stara trta naj bo tudi simbol povezovanja in prijateljstva, kjer uspevajo njene cepljenke," je o namenu zasaditve cepljenke ob kapeli sv. Martina na stičišču zaselkov Ročica - Hlapje v Jakobskem Dolu dejala Anita Kirbiš, glavna organizatorica in pobudnica dogodka. Trta je seveda tudi simbol bogate vinogradniške in vinarske tradicije na Štajerskem in v Jakobskem Dolu, ki slovi po svojih vrhunskih vinih. "Vedno te ostane nekaj tam, kjer si se rodil. Korenine imam tukaj, v viničarski družini, po letu 1950 smo sicer po zaslugi izjemne delavnosti staršev postali kmečka družina, kjer pa je bila prisotna posebna ljubezen do vinske trte. V šestdesetih letih pa za celo desetletje tudi trsničarstvo pri Vršiču, kjer se je takrat cepilo in vzgojilo na tisoče vinskih trt na klasičen način. Pri delu smo pomagali tudi otroci, kar je bilo takrat samoumevno," se spominja Kirbiševa, ki zdaj že skoraj pol stoletja živi ob Lentu in beleži tudi dogodke okrog Stare trte.
Z njo so povezani tudi Malečniški brači, ki so sodelovali tudi pri zasaditvi minulo nedeljo, 14. maja. Dogodek so vztrajni organizatorji izvedli kljub dežju. To so Župnija sv. Jakoba, društva v kraju in posamezniki, ki so znova dokazali, da skupaj zmorejo. Blagoslov je opravil dekan Igor Ignacij Novak in za viničarja potomke imenoval Romana Mulca. Ovtar bo Filip Mulec, kateremu je ovtar Stare trte Slavek poklonil majhno palico ter natrosil nekaj modrosti.
Predsednica KUD Jakob Franja Senčič je oblikovala in vodila kulturni program. Ob posaditvi so zapeli himno Stari trti; še več, sam zborovodja Aleksander Čonč, tudi malečniški brač, je bil prvi asistent Dušanu Mulcu pri zasaditvi. Pod streho turistične domačije Mulec so Malečniški brači znova zapeli, prav tako jakobski pevci pod vodstvom Stanka Roškarja, nastopili so tudi plesalci otroške folklore skupine OŠ Jakobski Dol pod mentorstvom Štefke Kocjan. Za prešerno razpoloženje sta ob koncu poskrbela brata Anej in Amadej Šerbinek. Seveda ni manjkalo domačih dobrot. Dogodka so se udeležili številni obiskovalci kljub slabemu vremenu, prišli so celo iz Južne Koreje.
Ob koncu so sledile zahvale vsem sodelujočim in nastopajočim, pobudnici Kirbiševi pa so se domačini zahvalili tudi s posebno pisno zahvalo.