Turizem, kmetijstvo, podjetništvo - glavne perspektive ormoškega gospodarstva

Lanska pobuda nekdanje Javne razvojne agencije, zdaj Razvojno-raziskovalnega centra (RRC) Ormož in tamkajšnjega mrežnega podjetniškega inkubatorja, da bi v občini izbirali naj podjetnike in jih tako javno pohvalili in spodbudili, je naletela na razumevanje. Za sodelovanje so se odločili tudi občina, javni zavod za turizem, kulturo in šport (JZTKŠ) ter območna obrtna zbornica.

Izbor nominirancev so letos izpeljali prvič in upoštevali številna merila, med katerimi sta najpomembnejši rast podjetja v zadnjih letih in njegova bonitetna ocena. Pri mladem podjetniku so dodatni kriteriji inovativnost, produkt podjetja in prispevek k prepoznavnosti občine. Pri tej nominaciji so se denimo odločili upoštevati tudi glasove preko facebook glasovanja. Organizatorji so vpeljali še tretjo kategorijo in podelili listino za uspešen razvoj socialnega podjetništva. Letos so jo namenili direktorju Zavoda 100 % naravno Botanik Iztoku Luskoviču.

Med prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku so v kulturni dvorani pri Veliki Nedelji pripravili omizje o razvojnih perspektivah občine. V razpravi so sodelovali župan Danijel Vrbnjak, direktorica občinske uprave Milena Debeljak, direktor RRC Ormož Matej Rogač, direktor JZTKŠ Andrej Vršič, komercialni in finančni direktor kleti Puklavec Family Wines (PFW) Gorazd Bedenčič in Bojan Mlakar, vodja ormoške kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj.

Občina po svojih močeh

Po podatkih Ajpesa je lani na ormoškem območju delovalo 912 podjetij, ki so skupno zaposlovala 1323 delavcev in ustvarila okoli 150 milijonov dobička. Ormoški župan je izpostavil, da je svoj mandat posvetil gospodarskemu napredku: "Za nas je precejšen napredek predvsem lastniška, a tudi komunalna ureditev poslovnega območja za srednja in mala podjetja. Vendar nismo pozabili na razvoj za nas izredno pomembnega področja, kot je kmetijstvo. Pravkar pripravljamo načrte za gradnjo namakalnega sistema za 150 hektarjev kmetijskih površin, prav tako pomembno je povezovanje pridelovalcev vrtnin za njihovo prodajo pod skupno blagovno znamko."

Kot je še poudaril, se po svojih najboljših močeh trudijo ustvariti temelje, ki omogočajo razvoj gospodarstva, kmetijstva, tudi vinogradništva in turizma: "Med temi lahko naštejem denimo znižanje komunalnih prispevkov, zaključen občinski prostorski načrt in aktivnosti RRC, ki pomaga pri projektih in je tudi nadvse pomembna podpora in pomoč podjetjem, saj jo potrebujejo in si jo želijo." Napovedal je še pridobitev, ki jo vidi v bodočem ormoškem tehnološkem parku. Ob tem pa so obrtnikom omogočili tudi širitev obrtne cone za kakih 50 hektarjev.

Kako oživiti mesto

Ker je za turizem nadvse pomembna oživitev dejavnosti v mestnem središču, so se lotili vprašanja, kako privabiti nove ponudnike, saj je tam sedaj več praznih lokalov. Ti so v zasebni lasti, prebivalci mesta pa si želijo predvsem mirne dejavnosti. Sodelujoči v razpravi se nadejajo, da bodo k razcvetu središča pripomogle napovedani obnovi hotela in prireditvenega prostora pred gradom ter ureditev gradu z okolico.

Matej Rogač je dal še nekaj konkretnih napotkov za uspešne prijave na razpise države in EU: "Ključna je dobra zamisel, biti moraš inovativen, a predvsem je treba vsebino prilagoditi razpisu. Za finančno perspektivo 2021-2027 smo že pripravili nekaj predlogov. Po dobri ideji lahko kakovostne investicijske dokumente pripravi naš RRC, nujna so tudi gradbena dovoljenja in dolgoročnost projekta, predvsem pri zaposlitvah."

O razvoju za ormoško območje pomembnega turizma je govoril Andrej Vršič: "Epidemija covida-19 je bila za nas velika škoda, a kljub temu je Ormož z okolico obiskalo več turistov. Leta 2018 smo jih našteli osem tisoč, lani že 14.600. Za nas je ključno, da si gostje želijo doživeti podeželje. Za promocijo si prizadevamo tako na družbenih omrežjih kot na sejmih. Odzivnost je vse večja in ocenjujem, da smo bili v zadnjih dveh letih zelo ustvarjalni pri iskanju poti za promocijo. Za nas ostaja še najbolj pomembna nadgradnja blagovne znamke Destinacija Jeruzalem."

V razpravo se je vključil tudi Gorazd Bedenčič, direktor kleti PFW: "Kljub epidemiji je ta čas klet v primerjavi z drugimi dobro izkoristila. Naredili smo nove korake in povečali prodajo. Uvedli smo tudi nekaj sprememb in se usmerili predvsem v vina, ki prinašajo dodano vrednost, buteljčna vina. Naš fokus je prodaja na Nizozemsko, Hrvaško, v Veliko Britanijo, BiH, Srbijo, Makedonijo ... Ključno je vlaganje v promocijo, kar se je še posebno izkazalo pri prodaji v Veliko Britanijo, ki smo jo povečali za sto odstotkov."

Bedenčič je ob tem poudaril, da je ponosen na ekipo, in dodal: "Ormoško-ljutomerske gorice so najlepše v Sloveniji in moramo se znati bolj ceniti ter biti bolj samozavestni. Ob vinu nam manjka le še kulinarični del." Za boljše sodelovanje z tukajšnjimi vinogradniki se je klet pridružila združenju Vinorodna Štajerska. A kot mnoga podjetja ta čas tudi v PFW ne morejo mimo krize s kadri. Bedenčič: "Težko je dobiti dobrega delavca za delo v vinogradih, kar pa je v bistvu osnova za uspešne korake."

Optimizem zaradi mladih

Vodja ormoške enote KGZ Ptuj Bojan Mlakar je nakazal nujne smeri razvoja kmetijstva: "Na območju ormoške, središke in tomaževske občine je 836 aktivnih kmetij, torej takšnih, ki se potegujejo za subvencije. Skupno so jih pridobile štiri milijone in 400 tisoč evrov. Še vedno največji izzivi in težave so razdrobljene posesti in njihova majhnost, velika povprečna starost nosilcev, v zadnjem času pa predvsem nenavadno velik porast cen repromateriala."

Kot je še povedal, se relativno veliko kmetij poteguje na razpisih Agencije za kmetijske trge in 61 kmetij ima registrirane dopolnilne dejavnosti. Poudaril je: "Subvencije ne predstavljajo potuhe, temveč gre za pokrivanje razlike med tržno ceno in stroški proizvodnje, tako kot je to na nivoju celotne EU." Dodal je, da se mladi odločajo za prevzem kmetij: "Tudi takšni primeri so, na srečo. Mladi prevzemnik mora biti dobro pripravljen in mora imeti gospodarski načrt."

Pozdravil je državno zvišanje podpore mladim, ki poklicno prevzamejo kmetijo. Ta znaša 46 tisoč evrov in je namenjena naložbam. Kar zadeva povezovanja med kmetijci, je Mlakar dejal, da so se turistične kmetije res začele povezovati: "Včasih smo imeli nelojalno konkurenco, zdaj se to izboljšuje. Težko je povezati ostale pridelovalce za skupen nastop na trgu. Sadjarji in zelenjadarji še vedno čuvajo svoje tržne niše."