Slavica Pičerko Peklar
Zanimanje za delavnice je bilo med članicami tolikšno, da se vse niso mogle udeležiti teh delovnih srečanj in bi bilo zato dobro, če bi tečaj šivanja in recikliranja še kdaj ponovili, pravi Marija Metličar, predsednica Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo.
Dodaja, da se v vsakem gospodinjstvu srečujejo z odpadnim tekstilom, zdaj pa so spoznale, kako ga ponovno uporabiti in ustvariti spet vabljive kose oblačil ali stare brisače, kuhinjske krpe, in kar je še takega, kar ni več za nobeno rabo, ponovno koristno uporabiti.
Iz stare srajce nova obleka
Šiv za okolje je bil projekt, ki so se ga pred letom lotili v okviru Lokalne akcijske skupine (LAS) Bogastvo podeželja. Udeleženke, članice štirih podeželskih društev gospodinj, so sodelovale v začetnem tečaju šivanja in nadaljevalnem delu, ki so ga namenile reciklaži tekstilnih izdelkov. Blizu 40 žena in deklet je tako skupaj z mentorico tečajev Sabino Hameršak, znano ptujsko modno ustvarjalko, ki se zadnja leta vse bolj posveča reciklaži oblačil, spoznalo, kako je mogoče premajhna, že malo ponošena in obrabljena oblačila spremeniti v unikatne kose oblačil.
Anja Kostanjevec, članica Društva gospodinj Spuhlja: "Kot mama treh najstnikov se dnevno soočam z vprašanjem, kaj narediti z njihovimi hlačami, puloverji, majicami, in še kako prav pride to znanje, ki smo ga pridobile. Tudi svoja stara krila in hlače ter moževe srajce zdaj najprej razrežem, potem pa iz tistega kupa še vedno uporabnih kosov blaga sešijem kaj novega."
Med mlajšimi udeleženkami tečajev je bila Tjaša Ivančič iz kidričevskega društva: "Babica Jožica Ekart me je nagovorila, da nikoli ni odveč, če znaš kaj sešiti, in resnično smo se na teh delavnicah veliko naučile, se družile, izmenjale izkušnje, prav zanimivo je bilo in kakšnega takšnega tečaja se bom še rade volje udeležila." Tako kot Silva Krajnc Veselič, članica Društva podeželskih žena Markovci, ki se od nekdaj rada ukvarja z ročnimi deli, zdaj pa ve, kako dele moževih srajc prišiti na čisto navadno majico, da se ta spremeni v tuniko, kot je nima nobena druga.
Recikliranje tekstila je ekološko in ekonomično, izdelki pa utegnejo biti prav presenetljivi
Danica Horvat, predsednica Društva kmečkih žena Dornava, in Slavica Vincek, predsednica markovskega društva, ugotavljata, da so danes oblačila zelo poceni in jih zelo hitro menjavamo: "Nekoč smo z njimi mnogo bolj skrbno ravnali in prav je, da tako začnemo razmišljati tudi v teh časih, ko se vse bolj soočamo s problemom potrošništva. Tekstilna industrija zelo onesnažuje okolje, a se tega še kar ne zavedamo. Koristno je tudi za družinski proračun, če znamo iz starih oblačil izdelati kaj novega. Recikliranje, ki smo se ga lotile, je zagotovo dobrodošel korak v prihodnost."
Stari tekstil z malto
"Razmišljali smo v našem društvu pri snovanju projektov, ki se jih lotevamo, kako se odzvati na vse bolj pereč problem ravnanja s tekstilom. Ta poleg plastike predstavlja največji delež odpadkov na svetu. Ogromne količine tekstila se slej ko prej znajdejo na odlagališčih. Že res, da je mogoče veliko tega odložiti v posebne zabojnike, podariti Karitasu ali Rdečemu križu, a še vedno velike količine odpadnega tekstila končajo na smetiščih. Da bi se temu izognili, smo se lotili recikliranja. Najprej smo članice podeželskih društev žena in deklet povabili na začetne tečaje šivanja, nadaljevali pa z reciklažo, ki je navdušila prav vse. To našo operacijo, imenovano Šiv za okolje, je delno financirala EU, ki je za dobrih 32 tisoč evrov vreden projekt primaknila nekaj več kot 21 tisoč evrov. Udeleženke, bilo jih je blizu 40, so tako imele možnost brezplačnega izobraževanja in resnično prepričane smo, da smo naredile velik premik v razmišljanju," pravi Mojca Metličar, vodja projekta Šiv za okolje v LAS Bogastvo podeželja.
Tekstil kot gradbeni material
S tehniko betoniranja tekstila je udeleženke projekta Šiv za okolje seznanila ena od tečajnic, Zdenka Burina iz Dornave, ki je pred leti na spletu odkrila skrivnosti tovrstne ponovne uporabe tekstila: "Kar sem takrat videla, me je povsem prevzelo. Poskusila sem še sama, in ker tovrstno recikliranje starih brisač, kuhinjskih krp in podobnega odpadnega tekstila ni prav nič težko, le dan ali dva časa si je treba vzeti za dokončanje izdelka, smo poskusile še skupaj in uspelo nam je."
Udeleženke tečajev, ki so potekali vse leto, so na zaključnem srečanju, ko so se družile na turistični kmetiji Lovrečevih v Jiršovcih pri Destrniku, na ogled postavile bogato zbirko recikliranih oblačil. Nekatere so za srečanje kar oblekle, kar so sešile. Postavile so se tudi z recikliranim ostanki blaga, ki so ga, kot pravijo, zabetonirale kot armaturo v okrasne lonce za rože, vaze, sklede in podobne gospodinjske in hišne izdelke, ki jih ni nikoli preveč.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
