V Bistriškem vintgarju urejajo poti

Planinsko društvo Slovenska Bistrica je pred kratkim v Bistriškem vintgarju začelo urejati pot do Močnika. Pot v dolžini deset kilometrov bodo dokončali do jeseni. Načrtujejo, da bodo pot uredili do te mere, da bo varna za obiskovalce, opremili jo bodo tudi z mostnicami in držali.
"Vsako leto je treba v Bistriškem vintgarju požagati in odstraniti nekaj lesa, pri urejanju poti nam s sofinanciranjem materiala zadnji dve leti pomaga Občina Slovenska Bistrica. Delovne akcije, ki so povezane z vzdrževanjem poti, torej z žaganjem, odstranjevanjem lesa in urejanjem mostnic, zahtevajo specifična znanja. Te akcije izvaja skupina petih do šestih ljudi," pravi Breda Jurič, predsednica Planinskega društva Slovenska Bistrica. Člani društva skrbijo skupaj za skoraj 30 kilometrov planinskih poti. Gre za dve poti do Treh kraljev, ena vodi skozi Bistriški vintgar, druga pa čez Tinje po zunanji strani. Poleg tega skrbijo tudi za poti do slapa Šum, Osankarice in Treh žebljev.

V društvu tudi veterani

Vse dejavnosti, ki jih izvajajo, so prostovoljne. V društvo je vključenih okoli 30 družin, imajo tudi več kot 70 planincev, ki so starejši od 65 let, ta skupina veteranov se imenuje Fosili. V društvu delujejo tudi štirje markacisti, deset usposobljenih vodnikov in osem mentorjev. Prizadevajo si, da bi pridobili še vsaj tri mlajše vodnike. Število članov ne upada, zelo veliko imajo mladih, predvsem predšolskih in šolskih otrok. "Med letoma 1970 in 1975 je bilo v društvo včlanjenih tudi do 900 planincev. Vemo, da je bila takrat občina Slovenska Bistrica velika, vključevala je tudi sedanje manjše občine - Oplotnico, Makole in Poljčane. Nove občine so ustanovile svoja društva, zato je bilo že zaradi tega nekaj osipa. Dandanes je v naše društvo včlanjenih od 400 do 450 planincev," zadovoljno ugotavlja predsednica društva.

Telo in duša se napolnita

In zakaj je prijetno biti član planinskega društva? "Sem zagovornica rekreacije v naravi, kar omogoča planinstvo. Prinaša veliko dobrih učinkov, ne samo kondicijsko, ampak tudi sicer. Telo in duša se napolnita v naravi, poleg tega srečaš veliko drugih ljudi, ki razmišljajo podobno. V hribih si pomagamo, smo prijateljski, se pozdravljamo, skratka, med nami še živi solidarnostni duh. Preživeti nedeljo ali konec tedna v visokogorju je res nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi," z veseljem pove Breda Jurič.