Dr. Blaž Germšek s Kmetijskega inštituta Slovenije je od decembra lani direktor družbe Center za avtohtone sorte semen (CASS), pod katero so uvrstili Selekcijsko-poskusni center (SPC) na Ptuju. Kot je znano, je ta ptujski center, katerega pomembno delo in poslanstvo je ohranjanje avtohtonih slovenskih sort rastlin, kar z devetimi zaposlenimi udejanja na 46 hektarjih zemljišč na desnem bregu Drave, doslej sodil pod okrilje Semenarne Ljubljana.
Tako je center predlani skupaj s Semenarno sprva prešel pod novega lastnika Villager iz srbske agroživilske skupine Agromarket. Strokovno javnost in pridelovalce hrane je zelo skrbelo, da bi se pomembna selekcijska in žlahtniteljska vloga ter znanje zaposlenih predvsem pri ohranjanju avtohtonih slovenskih sort lahko v velikem sistemu izgubila. Skrbelo pa jih je tudi dejstvo, da je v državi dobila novega lastnika dovoljena za proizvodnjo semen.
Začasna namenska družba
Sedaj je ptujski center torej že v državni lasti. Vlada RS je namreč 25. novembra lani sprejela sklep, s katerim je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) predlagala, da namesto postopkov za odplačni prenos v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki bo odkupila SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenesla v last Republike Slovenije. V skladu s sklepom vlade RS je tako SDH v decembru sprejel akt o ustanovitvi začasne družbe Center za avtohtone sorte semen, d.o.o., in za direktorja imenoval dr. Blaža Germška. Družbo so registrirali 14. decembra lani in 20. decembra podpisali tripartitno pogodbo med začasno družbo Center za avtohtone sorte semen, Semenarno Ljubljana in SDH. Dr. Germšek: "S tem je Center za avtohtone sorte semen prevzel v last premoženjsko celoto Selekcijsko-poskusnega centra (SPC) Ptuj. Gre za prvi korak v procesu prenosa lastništva SPC Ptuj v državno last."
80
sort vrtnin oziroma
njihovih semen
ohranjajo v
ptujskem centru
Ob podpisu tripartitne pogodbe je kmetijski minister dr. Jože Podgoršek še posebno izpostavil pomen ohranitve rastlinskih genskih virov v slovenski lasti: "Pomembno je, da dolgoročno ohranimo čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot tudi z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi. S tem bomo prispevali k lokalni samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov."
Strokovno ga bodo nadgradili
Kot nam je pojasnil dr. Germšek, si bodo vsekakor prizadevali ohraniti obstoječe stanje in, kar je zelo pomembno, tudi nadgraditi delovanje ptujskega centra: "Naš namen je, da center okrepimo tako z vidika strokovnega kot tudi znanstvenoraziskovalnega kadra in tudi opreme. Trenutno potekajo pogovori o strateških usmeritvah nadaljnjega razvoja centra, ki je zelo pomemben za pospeševanje in nadgradnjo kmetijske panoge, predvsem z vidika semenarstva, vrtnarstva in poljedelstva."
Center za avtohtone sorte semen je torej namensko ustanovljeno podjetje z glavnim ciljem, da od Semenarne Ljubljane odkupi celoto SPC Ptuj. In tudi zato, da uredi vse potrebno za prenos na novega končnega upravitelja, ki ga bo določilo ministrstvo za kmetijstvo. "Prvi del naloge namenske družbe (CASS) je v zaključni fazi. Sedaj pa me kot direktorja te družbe čaka naloga, da formalnopravno pripravim vse potrebno za prenos na končnega uporabnika. Ta še ni fiksno dorečen, je pa res, da se za to vlogo najbolj omenja Kmetijski inštitut Slovenije, ki ima vse potrebno znanje in opremo za prevzem in nadaljnji razvoj SPC Ptuj," nam je še povedal dr. Germšek.
Samooskrba z avtohtonim
Kot je za naš časnik že v decembru poudaril dosedanji vodja ptujskega centra Darko Vernik, je ohranjanje slovenskih avtohtonih sort nadvse pomembno: "Gre za sorte, na katere smo Slovenci navajeni. Dokler je na trgu vse dostopno, ni težav. Če pa se kaj zgodi, kot na primer pojav covida-19, se začnejo države zapirati in izvoz hrane pa tudi semen se ustavi. Naša ekipa v selekcijskem centru ima znanje, pa tudi tehnologijo pridelave semen. Semenarstvo je specifična zadeva, posebej kar zadeva vrtnine. To znanje ni nikjer zabeleženo, tega se ni mogoče naučiti na faksu, to pridobiš s prakso in z leti izkušenj."
Na nedavni seji upravnega odbora podravske območne kmetijsko-gozdarske zbornice so med drugim predlagali, da bi ptujski semenarski center oblikovali podobno kot osemenjevalni center pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu.
Njegov direktor Andrej Rebernišek pravi, da so za vzpostavitev samostojnega centra za vrtnarstvo, semenarstvo in namakanje: "Argument za to je, da bi nujno potrebovali strokovno podporo kmetom za zelenjadarstvo. Naša želja je, da bi ptujski center strokovno nadgradili, saj kmetje nujno potrebujejo predvsem nasvete za gojenje zelenjave in znanje o uporabi tehnik namakanja zemljišč. Če hočemo, da bodo izgrajene namakalne sisteme čim bolj strokovno uporabljali, je uvedba takega centra za svetovanje kmetom o optimalni rabi vode glede na vremenske pogoje vsekakor dobrodošla."