Predvsem golosek na ptujskem grajskem hribu, številna nestrokovna obrezovanja dreves v mestu in ne nazadnje odmevni posek sedmih katalp pred začetkom prenove ptujske tržnice na Ptuju že dlje sprožajo polemike in vprašanja o stanju mestnih dreves pa tudi zahteve po strokovnem in načrtnem pristopanju k ohranjanju zelenja in bodoči ozelenitvi. Zato rezultati projekta Zasnova zelenega sistema starega mestnega jedra Ptuja, s katerim je ptujska občina želela pridobiti celovit popis drevesnega fonda v mestu, niso večje presenečenje. "Stanje zelenih površin in zelenih elementov v starem mestnem jedru je kar precej slabo. Treba je predvsem povečati število dreves, zaradi večje pokritosti s krošnjami, ki je ključna za ustvarjanje boljše kakovosti bivalnega prostora, izboljšanja mikroklime in estetske vrednosti prostora. Pomembno pa se je seveda prilagoditi in razmisliti tudi o vlogi spreminjanja klime, globalnega segrevanja in pomena pravilnega izbora rastlin," je ob predstavitvi ugotovitev projekta med drugim povedala avtorica Tanja Simonič Korošak.
Zaposlitev arborista ni potrebna
Prisotni na predstavitvi projekta so med drugim predstavnike občine spraševali, kdo skrbi za novonasajena drevesa v ptujskem spominskem parku. Kot pojasnjujejo na občini, so za vse zelene površine na Ptuju odgovorne Javne službe Ptuj in podpirajo mnenje, da bi morale zato zaposliti tudi arborista.
Na Javnih službah Ptuj vzdrževanje v spominskem parku ocenjujejo za zelo zahtevno, namenska sredstva pa so jim bila zagotovljena šele z rebalansom proračuna za leto 2018. Ob tem dodajajo, da se jim redna zaposlitev arborista glede na obseg dela ne zdi smiselna, a pri delu uporabljajo nasvete strokovnjakov s tega področja.
Starih dreves ni več
Groba delitev je pokazala, da je tretjina površin ptujskega starega mestnega jedra tlakovanih, tretjina zazidanih in tretjina zelenih, a večino slednjih predstavlja grajski hrib. V starem mestnem jedru je 366 dreves, od tega jih le 174 raste na zemljiščih v lasti občine ali površinah javnega dobrega, preostala so na zasebnih površinah ali na zemljiščih v državni lasti. Dodatno skrb vzbujajoče je, da je od dreves, ki so na občinskih in javnih površinah, v zelo dobrem stanju le šest dreves. Vzpodbuden pa ni niti podatek, da je med njimi 46 odstotkov odraslih dreves, zelo malo mladih in nobenega starega drevesa, kot tudi ne, da gre večinoma za drevesa z manjšim obsegom debla. "To pomeni, da nimamo raznolikosti, ki si je običajno želimo v mestu, ni kontinuitete. Pomeni tudi, da se v zadnjih 20 ali 30 letih ni zelo veliko vlagalo v to, da bi se to raznolikost povečalo," je še pojasnila Simonič Korošakova.
Pokazatelj kakovosti zelenih površin mesta je tudi pokritost s krošnjami. Če je trend doseči vsaj desetodstotno pokritost, ta v starem mestnem jedru znaša le 3,7 odstotka. Res je, da gre pri Ptuju za kompaktno srednjeveško jedro, kjer je relativno malo prostora za zelenje, to se tako pojavlja predvsem točkovno, večinoma na zasebnih dvoriščih. A kot je izpostavila Simonič Korošakova, primer Amsterdama, kjer gre prav tako za kompaktno srednjeveško mestno jedro, dokazuje, da je desetodstotno pokritost mogoče doseči. To, da je večina dreves na zasebnih ali državnih zemljiščih, pa vsekakor otežuje sistematično spreminjanje in nadzor.
Po besedah Simonič Korošakove za prihodnje predlagajo predvsem usklajeno delovanje s prebivalci, da mesto sodeluje tudi s pripravljavci različnih konzervatorskih načrtov. "Ustvarjanje zelenih jeder, ohranjanje tistega, kar imamo, vzpodbujanje točkovnih vegetacijskih elementov. Za ozelenitev bi bilo treba izkoristiti tudi strehe in parkirišča in vzpodbujati zasebnike, da na dvoriščih uporabljajo zelene elemente," predlagane usmeritve še povzema avtorica projekta in dodaja, da je primerno tudi sajenje rastlin v korita. A ne tako, kot je danes, ko je v mestu sicer več kot 300 korit, ki pa so večinoma v funkciji urejanja prometa.
Oprema z vseh vetrov
Rezultat projekta so tudi smernice za pripravo kataloga urbane opreme, ki je bila skozi zgodovino v mestu zelo raznovrstna, danes pa je mešanica najrazličnejših tipov. Zato so po besedah Simonič Korošakove vzeli za izhodišče predvsem ohranitev srednjeveškega značaja mestnega jedra, kjer se je v preteklosti uporabljalo veliko kovanega železa, pa tudi, da "so elementi čim bolj poenostavljeni in čim manj vpadljivi, da tudi sami ne postanejo vizualno onesnaženje, a hkrati funkcionalni". Poenotena urbana oprema, torej izbrani tipi klopi, košev za smeti, uličnih svetilk, cvetličnih korit in drugega, pa naj bi nato postopoma nadomeščala sedanjo.