Božič brez kuhanca je kot pivo iz štamprla

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Foto: Andrej PETELINŠEK

Andrej Petelinšek

Božični trgi. Toplota, vonj peciva in vanilije, nageljnovih žbic, cimeta, punča in kuhanega vina, barvite lučke in adventni okraski na lesenih hiškah. Nakupi še zadnjih darilc in druženje s prijatelji ter družino - vse to je bistvo prazničnega vzdušja božičnih trgov, ki ga imamo praviloma vsi zelo radi.

Do nedavno smo živeli v prepričanju, da bo letošnji advent v Sloveniji lepši, bolj poln in bolj sproščen kot tisti lani. Vendar ne bo tako.{infobox-quote_full}182717{/infobox-quote_full}

Zgledovanje po sosednjih državah se v času korone ne zdi nič čudnega. Glede ukrepov za zajezitev virusa mislim. Sosede praviloma bolje poznamo in razumemo, zato ni presenetljivo, če kakšen ukrep ali kar paket ukrepov od njih preprosto prekopiramo in uvedemo pri nas. Ko so nam zdravstveni in politični liderji pojasnjevali, odkod jim zgled, se je celo zdelo, da smo jim kar radi pritrjevali.

V Avstriji zadnja leta začenjajo odpirati božične trge že sredi novembra. Njihov Christkindlmarkti odražajo več kot šeststo let staro tradicijo. Na teh trgih so vedno znali skrbno uskladiti ponudbo hrane in pijače s ponudbo daril in vsega, kar ljudje pred božičem radi nakupujejo. Ob obisku enega trga se je vedno dalo kupiti darila ter obenem jesti in piti. Ne pa tako kot v Ljubljani, kjer je nakupovalni del ločen od pivsko-kulinaričnega. Kot da nekdo ne razume, da sit in odžejan človek raje odpre denarnico in kaj zapravi. Tečen, lačen človek se ne bo rad sprehajal od stojnice do stojnice in si ogledoval ponudbo. Takega človeka bo zanimalo vse kaj drugega kot zapravljanje za darila.{api_embed_photo}734444{/api_embed_photo}

​No, naj se vrnem v sredino letošnjega novembra, ko so naši severni sosedje odpirali božične trge. Takrat smo bili v Sloveniji še vedno na žalostnem prvem mestu v svetu po okužbah s covidom na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh. Toda vlada kljub temu - razen doslednejšega nadzora nad PCT - takrat ni uvajala novih, strožjih meril. Čeprav so zdravniki opozarjali na zdravstveni kolaps in smo bili primorani bolnišnične postelje za necovidne bolnike vsak dan krčiti in jih namenjati covidnim.

Avstrijci, ki so se takrat ravno tako soočali z visoko ravnjo dnevnih okužb, so kmalu ugotovili, da kljub doslednemu uvajanju pogojev PCT ob obisku božičnega trga pandemije ne bo mogoče obdržati na vajetih. Zato so se odločili, da božične trge - s precej obsežnim delom javnega življenja sploh - za deset ali dvajset dni zaprejo. Najemniki sejemskih hišic so bili seveda ogorčeni. Pa ne samo zaradi finančnega izpada, temveč tudi zato, ker so nekaj dni prej hišice napolnili s prodajno robo. Nato pa naenkrat … ali vrnitev stojnice ali skladiščenje izdelkov do morebitnega odprtja. Kdo bo povrnil stroške?

Toda številke dnevno okuženih so jasno nakazovale, da druge rešitve ni. Država je ostala neomajna.{api_embed_photo}734445{/api_embed_photo}

V Sloveniji je zdaj drugače. Zadnjih dobrih deset dni krivulja dnevno okuženih pri nas pada. Kriterij sedemdnevne incidence je danes boljši kot v Avstriji. Danes imamo tudi okoli 10.000 aktivno okuženih manj kot pred desetimi dnevi.

In tudi mi smo te dni odprli božične trge. A teh dobrih trendov med adventom ne bomo občutili, vsaj ne na božičnih trgih. Četudi se covidna slika izboljšuje, je vlada v petek sprejela odlok, da na božičnih trgih ne bo hrane in pijače. Doktorica Logar je to odločitev utemeljila z besedami, da nihče ne bo za kdo ve kaj prikrajšan, če ne bo pil kuhanca ali pojedel hot doga.

To je izkrivljen in tudi popolnoma netočen pogled.

Gostinci, ki so najeli stojnice za ponujanje hrane in pijače, nakupili zalogo in najeli delovno silo, da bi delo teklo normalno, bodo prikrajšani. Vsi. Čisto vsi.

Z vidika obiskovalcev pa lahko novo situacijo razumemo nekako tako, kot da nam gostilničar natoči pivo v nula tri štamprl. Pa uživajte v božanskem občutku, ki teče in teče po grlu, če morete.

Odločitev razumemo tudi tako, da nas posvetovalna skupina pošilja v restavracije, torej v zaprte prostore, kjer bomo svojo dozo želene pijače lahko zaužili.

Božični trg brez možnosti, da spijemo kozarec kuhanca in pojemo kak street food, sploh ni božični trg. To je zgolj sejmarska dejavnost. Komu to ni jasno?

Zaradi te odločitve ljudje decembra ne bomo prikrajšani - tehnično gledano - za hrano in pijačo. Bomo pa prikrajšani za celovito predpraznično doživetje. In to je tisto, kar na božičnih trgih šteje.

Še pred kratkim so želeli zapirati državo zaradi res kritičnih številk dnevno okuženih. Tega jim takrat nihče ne bi očital. Pa so se z nekaj nerodnimi in neverodostojnimi utemeljitvami potegnili nazaj, češ, "to ne bo šlo skozi".

Ali zdaj, ob veliko ugodnejših trendih, prav zato amputirajo božične trge?

Vladni posvetovalni skupini nismo nikoli očitali nestrokovnosti. Ker tega kot medicinski laiki ne smemo in ne moremo. Verjamemo, da vedo precej več o pandemičnih boleznih kot mi. Tej skupini, ki nas jezi, frustrira in ustvarja stiske, depresije in še marsikaj, kar sodi v trenutno duševno stanje Slovenije, očitamo samo pomanjkanje življenjskosti, doslednosti in transparentnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.